la lenghe furlane e slovene furlanski in slovenski jezik

Asterix nol fevele par furlan / Asterix ne govori furlansko

2009-07-07T14:26:00.001+01:00

Asterix al è stât bielzà voltât par retoroman o miôr par romanç la lenghe normalizade, un costrut di une lenghe scrite, e ancjemò par sursilvan e vallader, doi dialets fevelâts e vonde diferents, anzit il sursilvan al è un dialet periferic al soreli a mont dai Grisons, se o volìn o podìn clamâlu ancje il cuintripont al furlan che si cjate te periferie al soreli jevât.
A àn voltât l'Asterix par scuasit ducj i dialets todescj, ancje par berlinês o vienês – scuasit ogni borc un po plui grant al à il so Asterix.
Chi l'esempli retoroman
romanç
Nus essan en l'onn 50 a. Cr. La Gallia è occupada dals Romans. Sulet ina culegna da Gals giagliards e cumbattivs resista anc adina als invasurs. E la vita nun è leva per las garnischuns romanas che vivan en ils champs da Pitinale, Aquarium, Susium e Pinetum.
sursilvan
Nus essan egl onn 50 avon Cr. La Gallia ei occupada diltuttafatg dils Romans... Diltuttafatg? Na! Ina culegna gallica che lai buca metter sut giuv tegn petg agl invasur. E las garnischuns romanas als camps da Babaorum, Aquarium, Laudanum e Petschenbonum han tuttavia buca biala veta...
Vallader
Nus essans l'an 50 aunz Cristus. L'intera Gallia es occupada dals Romauns... Propi l'intera? Na! ...üna vschinaunca populeda da Gals chi nu vöglian as suottametter as dosta aunch'adüna cunter ils conquisteders. E la vita per las guarnischuns dals legiunaris romauns dals champs fortifichos da Babaorum, Aquarium, Laudanum e Pochdabum nun es nimia facila.

Cjale ae version sursilvane, il sursilvan nol cognòs la inovazion retoromance-ladine-furlane la palatalizazion dal K, C denant di A:
sursilvan camps
vallader: champs
furlan: cjamps

E Asterix par furlan?
Nô o sin tal 50 denant di Crist. Dute la Galie e je ocupade dai Romans..Dute? No!...
Une borgade de Armoriche ....

Asterix ne govori furlansko

Asterixa so prevedli v skoraj vsak živi ali neživi jezik ali narečje, takorekoč vsaka vas ima svojo Asterix verzijo, tako so strip prevedli tudi v retoromanščino, torej v romanč, umetni stvor pisane retoromanščine, in še v dva druga narečja, ki se govorita na jugu Švice jezika sursilvan in vallader.
Sursilvan zavzema posebno mesto v tej retoromanski skupini, nenazadnje zato ker se nahaja na zahodnem obrobju, nekako nasprotje furlanščini, ki se nahaja na vzhodnem obrobju domnevno iste skupine.

Evo v romanščini

Nus essan en l'onn 50 a. Cr. La Gallia è occupada dals Romans. Sulet ina culegna da Gals giagliards e cumbattivs resista anc adina als invasurs. E la vita nun è leva per las garnischuns romanas che vivan en ils champs da Pitinale, Aquarium, Susium e Pinetum.
sursilvan
Nus essan egl onn 50 avon Cr. La Gallia ei occupada diltuttafatg dils Romans... Diltuttafatg? Na! Ina culegna gallica che lai buca metter sut giuv tegn petg agl invasur. E las garnischuns romanas als camps da Babaorum, Aquarium, Laudanum e Petschenbonum han tuttavia buca biala veta...
Vallader
Nus essans l'an 50 aunz Cristus. L'intera Gallia es occupada dals Romauns... Propi l'intera? Na! ...üna vschinaunca populeda da Gals chi nu vöglian as suottametter as dosta aunch'adüna cunter ils conquisteders. E la vita per las guarnischuns dals legiunaris romauns dals champs fortifichos da Babaorum, Aquarium, Laudanum e Pochdabum nun es nimia facila.

Tu imamo tudi primer sursilvanske posebnosti, ki ohranja v nasprotju z drugimi retoromanskimi jeziki še latinsko vzglasje v položaju K, C pred A-jem:
sursilvan camps
vallader: champs
furlansko: cjamps

La grafie iliriche / ilirska pisava

2009-06-23T12:23:00.002+01:00

"Danica ilirska" la riviste dai iliriscj /časopis iliristov

La grafie moderne de lenghe slovene si lee al timp de nassite de nazion slovene di vuê ven a stâi al timp pôc prin de rivoluzion dal Març 1848. In chest timp si jevarin lis primis vôs politichis a pro di une patrie slave o miôr jugo-slave cu la idee di unî i cravuats, serp e slovens che a viverin in chel timp ancjemò sot la viere monarchie austro-ongjariche. Un dai protagoniscj di chel moviment clamât “ilirisim/ilirizem/ilirizam” (che no a nuie a ce fâ cul popul antîc protoalbanês) al fo il cravuat Ljudevit Gaj che al veve screât a Budapest la grafie moderne dal cravuat la cussìclamade “Gajica” sul model cec cu lis pipis innomenadis č, š, ž ev.i.
Par Gaj e tancj altris inteletuâi dal moviment iliric i slovens e cravuats a partignissin a chel istès popul, cuntune lenghe comune la lenghe iliriche (lingua Illyrica, illyrische Sprache) ven a stâi il serp-cravuat, tal istès timp si dinee al sloven il fat di jessi une lenghe, si riten il sloven tant che se fos dome un dialet che al ven dome fevelât.
La plui part dai slovens e serps no jerin masse dacuardi e no àn acetât chê idee, cussì ancje il nestri poete France Prešeren parce che no volevin molâ la lenghe slovene. Alore ca di noaltris and’jerin slovens e antislovens cuntune discussion simile a chê che si davuelç vuê in Friûl. Batais di ogni sorte.
La lenghe slovene e veve passât ancje chest periodi e si dopre ancjemò vuê, però tant che une relicuie vive di chel timp de idee iliriche-cravuate molâ il sloven sì e no, e je propit la nestre grafie slovene atuâl che difat e je la grafie “iliriche”. La grafie moderne slovene e cussì scuasit identiche cun la grafie cravuate e cussì nuie strani che il sloven scrit al è une vore plui dongje al cravuat che no la lenghe fevelade.
La nestre biele relicuie la grafie iliriche cu lis pipis però no à vût (no à) masse sucès in Friûl.

ilirska pisava

Črkopis slovenščine izvira iz časa rojstva moderne slovenske nacije, torej v obdobje pred marčevsko revolucijo (1848). V tem času so se prvič pojavile politične misli o neki slovanski ali južnoslovanski krajini, v kateri naj bi živeli Slovenci, Hrvatje in Srbi, seveda najprej vsi lepo znotraj Avstroogrske.
Eden od pomembnih gibanj je bilo ilirsko, Hrvat Ljudevit Gaj, ki je bil med drugim tudi poslanec v madžarski skupščini, je izdelal v Budimpešti naš črkopis in osnovo za pravopis “Gajico” na osnovi češkega pravopisa. Sam je uvedel nekaj novosti, npr. LJ in NJ, torej po Gaju Ljubljana, Bohinj itd..
Za Gaja in druge predstavnike ilirizma Slovenci in Hrvatje pripadajo istemu narodu z enim samim jezikom ilirščino, ki je bila nič drugega kot hrvaščina (lingua Illyrica, illyrische Sprache) in nima nič opraviti z antičnim ljudstvom Ilirov, slovenščina naj bi bila na nivoju narečja kot neka pogovorna različica
Večina Slovencev in Srbov ni sprejela te zamisli, tako tudi France Prešeren, kajti hoteli so ohraniti svoj jezik. Slovenščina je šla skozi to obdobje in preživela, toda kot nek spominek na ta ilirsko-hrvaški čas z vprašanjem opustiti slovenščino v prid hrvaščine da ali ne je nam ostala ilirska pisava, ki je dejansko hrvaška in pisno slovenščino približala hrvaščini. Mislim pa, ne glede na to čigava je kreacija češka ali hrvaška, je treba priznati, da je ta pisava vseeno najprimernejša za zapis slovenščine, trdil bi celo, da je naša Gajeva različica celo izboljšek češkega izvirnika.

La Danau, Viene e il Dniepri / Donava, Dunaj in Dnjepr

2009-06-09T11:40:00.000+01:00

Vuê - îr o rivi in ritart - si lei sui zornâi dut su lis elezions europeanis. Par dî la veretât ancje – par plasê- jo no viôt il sens di chestis elezions. Si trate di robis europeanis, ducj però, e jo pues fevelâ dome pe situazion slovene, ongjare e austriache, ducj però a fevelin di problemis de politiche interne tant che se a fossin elezions pal parlament sloven, ongjarês o austriac. Alore un grum di campagnis eletorâls e infin mandâ un doi deputâts a Brussel o nancje chest.
Alore miôr fevelâ di alc altri disìn il non dal grant flum european la Danau, la grande Danau (forsit dal todesc Donau??).

Lis etimologjiis di diviers nons di flums/aghis dal soreli jevât si spiegin dispès cuntun origjin celtic o iranic, p.e. Dniepri, Dniestr, Doniec opûr Don si spiegin cu la lenghe dai sîts (Scythi) une popolazion di origjin iraniche la lôr lenghe magari cussì no no si je mantignude.
Cussì no je dal dut sclaride la etimologjie dal non dal nestri plui grant flum, la Danau (lat. Danubius). Tes lenghis slavis modernis o cjatin diviers nons: sloven Donava, serp cravuat Dunav, ma tal polac, slovac, cec e rus o vin Dunaj. Si pense che la peraule vieri slave e jere dome DUNAJ tant che tal rus, ma ancje i slovens no le àn dal dut dismenteade cheste peraule cussì noaltris o clamìn la capitâl austriache propit cun chest non DUNAJ.
E Dunaj al fo il non dal vieri grant flum dai proto-slâfs te lôr viere patrie che si cjatave tor dal flum Dniepr e ancjemò plui a soreli jevât, Dunaj al jere il non dal flum Dniepr, dopo stramudâts al soreli a mont i slâfs e ancje i slovens a vevin puartât cun se il vieri non Dunaj ven a stâi il non dal lôr vieri flum Dniepr cussì si pues dî che la etnogjenesi dai slovens si plate propit tal non atuâl de capitâl austriache.

Donava, Dunaj in Dnjepr

Mnogo imen rek, predvsem na vzhodu, se razlaga z iranskim ali keltskim izvorom, npr. Dnjepr, Dnjestr, Donjec, Don, kajtri na tem območju je delovalo bojevito iransko ljudstvo Skitov (Scythi). Ne dokonca rešeno je tudi ime naše največje reke Donave (latinsko Danubius). V modernih slovanskih jezikih imamo različna poimenovanja: srb. hrv. Dunav, polj, slovaško, češ in rusko pa imamo Dunaj, tako kot mi, samo da smo ime naprej prenesli na avstrijsko glavno mesto. In DUNAJ naj bi imenovali Slovani v pradomovini reko Dnjepr, po selitvi so enostavno staro ime prilagodili novi situaciji iz Dnjepra je nastala Donava. Dobro pa je tudi to, da se vse te stvari danes ne dajo več dokazati.

A mi clamavin Django / tudi mene so imenovali Django

2009-05-25T15:15:00.001+01:00

La storie des peraulis dal timp cuant che o jeri frut cuant che o jeri a stâ a Berlin, o vevin doprât peraulis tant che “carramba, carracho” (pronunciât: Ka´raho), o vevin dit par esempli “mit Karacho” = velocementri, di corse; ma ancje “dschango” par un che al è “il capo di banda” une (frase taliane che si dopre ancje tal sloven fevelât).
Ognidun al jere un o il “dschango”, se no tu savevis cemût che si clame cualchidun tu âs dit semplicementri “Dschango”. Ducj o jerin “Dschangos” (cu la grafie todescje)- Par furlan salacor si disarès “bulo”.
Ma cul voli etimologjic ce isal e dontri vegnie cheste peraule strane no-masse-todescje.
La peraule e diven dal mont dai films- o vevin cjalât i film western e let Karl May- tant che un grum altris te lenghe todescje dai agns Setante dal secul passât, Django al è il non dal musicist innomenât di origjin zingar-sinti Django- Reinhardt che lu vevin clamât tal ambient zingar dome “Django”.
Il non sinti-rom Django al diven dal grup etnic ongjarês vuê une minorance ongjarese in Moldavie i csangó che a fevelin un dialet arcaic ongjarês, csangó al vûl dî par ongjarês “torzeant”, “vagabondât”, “bintar”.
Alore cheste e jere la mê prime peraule ongjarese, ma no lu ai savût.

tudi mene so imenovali Django

Zgodovina besed iz mojega otroštva z berlinskega predmestja, uporabljali smo besede kot “carramba, carracho”, npr. reklo se je “mit Karacho” = zelo hitro; pogosto pa tudi “dschango” za nekoga, ki je capo di banda ali preprosto čudak, posebnež .
Ker so otroci po svoje vsi posebneži, smo bili vsi “dschango”-ti, če nisi vedel, kako je komu ime, si ga pač poimenoval brez kakršnega zadržka “Dschango”. Vsi smo bili džangoti.
Z etimološkim očesom gledano se postavlja vprašanje, od kod prihaja ta beseda.
Beseda je očitno iz sveta filma kot večina drugih iz tistiga časa, gledali smo takrat veliko kavbojk in bral se je Karl May.
Gre za ime glasbenika romsko-sinti porekla Django- Reinhardt, ki so ga v domačem okolju klicali samo “Django”.
Ime iz romskega narečja sinti Django prihaja iz imena madžarske narodnosti, ki živi danes na ozemlju Moldavije, to so “csangó”, ki govorijo najstarejšo obliko madžarščine,
csangó pomeni po madžarsko “pregnani”, “ki so se odselili”, to so tisti, ki so se odselili na mejna ozemlja, tako kot uskoki v Belo krajino.
V glavnem sem ugotovil, da je bila prav to moja prva madžarska beseda.

La storie de doplece dal adietîf sloven / zgodovina slovenskega pridevnika

2009-05-12T12:38:00.001+01:00

Salacor un pôc masse sec, teoretic par cualchidun che nol è usât o passionât di espressions lenghistichis, però o pensi cussì: se tu vûs imparâ une lenghe cualsisei al è impuartant ancje di capî la storie di cheste lenghe anzit la gramatiche storiche e jude ancje memorizâ lis strambis regulis e ecezions.
Il câs dal adietîf sloven al somee un pôc ae storie dal articul furlan che si è disvilupât dal pronon latin. I pronons si trasformin in articui, sufìs e altris struments che a segnin la categorie di jessi definitîf o indefinitîf – concret, cognossût, nomenât sì o no.
L'adietîf sloven al segne ancje la categorie definitîf o indefinitîf.
Za tal antîc slâf glesiastic (clamât ancje vieri bolgâr) – documentât e doprât tor 900 dai sants salonichês Cirîl e Metod - o vin une forme definitive e indefinitive dal adietîf, cussì ancje il sloven di vuê al puarte indenant cheste tradizion dal adietîf dopli.
indefinitîf: antîc slâf glesiastic novъ 'gnûf' > sloven nov (la semivocâl ъ (= u curte) si piert)
definitîf: antîc slâf glesiastic novъ + i = novyi > sloven novi
La forme definitive e je componude dal adietîf »novъ« = »gnûf« e dal pronon de tierce persone jь (= [ i], ja, je che al corispuint cul latin is, ea, id) = lui.
La forme definitive e je: adietîf + pronon “is, ea, id”, ven a dî un articul postponût:
o furlanizât:
indefinît: novъ = gnûf
definît: novъ 'gnûf' + i 'lui' = il gnûf
Cussì si pues dî che ancje il sloven leterari al dopre e cognòs l´articul definitîf.
L'ûs:
Imam nov avto. „O ai une gnove machine.“ = indefinitîf
Avto je nov. 'La machine e je gnove.« = al fevele dal stât „jessi gnûf”
Novi je lepši. »Chê/la gnove (machine) e je plui biele.« = une machine definitive, la gnove no chê altre la viere – infin cun altris peraulis la peraule NOVI al conten NOV »gnûf« + I »pronon che al vûl dî tal nestri câs: »machine«.
Il svilup dal adietîf sloven
Masculins/Sg
Nominatîf: novъ + i = novyi > sloven: nov-i, serp -i, rus: -ij, pol: -y, cec -ý
Gjenitîv: nova + jego = novajego > sloven: nov-ega, serp. –og(a), rus: -ogo, pol: -ego, cec -ého
Datîf: novu + jemu = novujemu > sloven: nov-emu, serp. –om, rus:. –omu, pol: -emu, cec -ému
Acusatîf: novъ + i = novyi > sloven: nov-i, serp –i, rus: -ij, pol: -y, cec -ý
Locatîf: nově + jemь = novějemь > sloven: nov-em, serp –om, rus: -ym, pol: -ym, cec -ém
Strumentâl: novomь + imь = novyimь > sloven: nov-im, serp –im, rus: -om, pol: -ym, cec -ým
Il sloven che al à mantignût ancje inaltrò carateristichis arcaichis p.e. il duâl si manten dome tal sloven e tal sorp – al mostre ancje chi scuasit il stât plui vieri, gambiât dome il gjenitîf EGO > EGA (un svilup tipic des lenghis slavis dal grup sud).

zgodovina slovenskega pridevnika

Že stara cerkvena slovanščina (vbistvu gre za staro bolgarščino), prvi slovanski knjižni jezik, ki sta ga v 9. Stoletju okoli leta 860 rabila solunska misijonarja Ciril in Metod, je prav tako poznal določno in nedoločno obliko pridevnika.
nedoločna: st.cerkv. slovansko novъ > slovensko nov (kratki samoglasnik ъ (= kratek u) se izgubi)
določna: st.cerkv. slovansko novъ + i = novyi > sloven novi
Določna oblika je sestavljena iz pridevnika in tretje osebe osebnega zaimka jь (= [ i], ja, je , ki ustreza današnjemu »on, ona, ono« ali latinskemu is, ea, id.
Določna oblika je torej: pridevnik + zaimek »on, ona, ono«, lahko ga primerjavmo s določnim členom, ki ga pogovorna slovenščina tudi pridno rabi: ta nov, ta star itd.
novъ = nov = furlansko: gnûf
določno: novъ + i = il gnûf
Raba:
Imam nov avto. = nedoločno
Avto je nov. = gre za stanje, da je nov = nevtralno
Novi je lepši. = gre za nek določen avto za novega in ne za onega starega.

Razvoj slovenskega pridevnika na primeru moške ednine in v primerjavi:
Imen.: novъ + i = novyi > nov-i, serp -i, rus: -ij, pol: -y, cec -ý
Rod.: nova + jego = novajego > nov-ega, serp. –og(a), rus: -ogo, pol: -ego, cec -ého
Daj.: novu + jemu = novujemu > nov-emu, serp. –om, rus:. –omu, pol: -emu, cec -ému
Tož.: novъ + i = novyi > nov-i, serp –i, rus: -ij, pol: -y, cec -ý
Mestnik: nově + jemь = novějemь > nov-em, serp –om, rus: -ym, pol: -ym, cec -ém
Orodnik: novomь + imь = novyimь > nov-im, serp –im, rus: -om, pol: -ym, cec -ým
Slovenščina je ohranila lepo staro stanje, spremembo imamo v rodilniku -EGO> -EGA, kar je južnoslovanski razvoj.

romani (rom) /hindi / sanscrit / sloven / romani / hindi / sanskrt / slovenščina

2009-05-04T12:03:00.003+01:00

La divignince de lenghe romani la lenghe dai roms no je dal dut sclaride, in ogni câs si trate di une lenghe fie dal vieri sanscrit indian che cuant che o studiavi la indoeuropeistiche (o la storie des lenghis indoeuropeanis – une sience muarte tant che i dinosaurs - ) o vevi di imparâlu parce che il sancrit e il sine qua non par ognidun che al vûl cognossi la storie des lenghis indoeuropeis. Interessant che 70% dal vocabolari di base dal Romani al à un leam diret cu lis altri lenghis indianis modernis tant che Hindi, Punjabi.
Esemplis
romani : bal, kan nakh muj dand čhib
hindi: bal kan nak munh dant džibh
furl: cjaveli, oreli, nâs, bocje, dint, lenghe
sloven: las, uho, nos, usta, zob, jezik
Romani: mire bala kale hin = Hindi: mere bal kale hain »I miei cjavei a son neris«
Slâf – indoiranian:
Secont une teorie viere lis lenghis slavis a partignissin al grup est dal indoeuropean e cussì si cjatin vonde dongje al indoiranian.
O fevelìn ancje su la base de peraule indoeuropeane (un costrut ipotetic) *KENTM “cent” dal grup “kentum”= soreli a mont versus il grup “satem” = soreli jevât.
Alore o vin par IE *KENTM »100«
sloven, rus. sto, sanskrit: śatam, iran: satem (viôt la palatalizazion dal IE *K-)
vs. Soreli a mont:
gr. -katon, lat.: centum, todesc: hundert
Esemplis:
romani: Jek, dui, trin, štar, pânč
hindi. Ek, do, tin, čar, pânč
sloven: ena, dva, tri, štiri, pet

sanscrit plavate 'nadâ' = sloven plavati
sanscrit: bhratar 'fradi' = sloven brat
sanscrit: pačati 'cuei' = sloven peči
sanscrit: sidati 'jessi sentât' = sloven sedeti

romani / hindi / sanskrt / slovenščina

Izvor romskega jezika romani ni dokonca razjasnen, nedvomno je, da gre za indijski jezik, takorekoč za otroka sanskrta, jezika, ki sem se ga moral tudi sam lotiti v sklopu študija zgodovinskega jezikoslovja, kjer sanskrt velja za klasika.
Zanimivo je, da je približno 70% osnovnega besednega zaklada romščine neposredno povezan z modernimi indijskimi jeziki predvsem z jezikoma hindi, punjabi.
Primeri:

romani : bal, kan nakh muj dand čhib
hindi: bal kan nak munh dant džibh
sloven: las, uho, nos, usta, zob, jezik
Romani: mire bala kale hin
Hindi: mere bal kale hain (H.)
= Moji lasje so črni.
Slovansko- indoiransko:
Nekateri delijo indoevropske jezike na dve veliki skupini na zahodno in vzhodno, pri tej delitvi se slovanske jezike šteje skupaj z indoiranskimi v vzhodno, predvsem zaradi nebnjenja, ki ga kaže nazorno primer indoevropske besede *KENTM »sto«:
vzhodno:
slovensko, rus. sto, sanskrit: śatam, iran: satem
zahodno:
Gr. -katon, lat.: centum, nemško: hundert
Zato govorimo tudi o skupini satem (vzhodna) in kentum (zahodna).

Prasorodnost se vidi npr. v naslednih primerih;
Romani: jek, dui, trin, štar, pânč
Hindi. ek, do, tin, čar, pânč
Sloven: ena, dva, tri, štiri, pet
sanskrt plavate = sloven plavati
sanskrt: bhratar = sloven brat
sanskrt: pačati = sloven peči
sanskrt: sidati = sloven sedeti

Un speriment mnemotecnic / mnemotehnični preizkus

2009-04-27T10:23:00.005+01:00

Giordano Bruno (1548 –1600) filosof e mestri de art mnemoniche / filozof in učitelj mnemotehnike
Un speriment mnemotecnic / mnemotehnični preizkus

turkish slovene dictionary

VE CA »turkish slovene dictionary« un gnûf-vieri dizionari turc-sloven scrit agns indaûr, in chel timp lu vevi scrit cu la idee di doprâ ancje imprescj mnemotecnics, tecnichis par memorizâ intun mût plui svelt pussibil une gnove peraule, magari cussì no il dizionari al va ben dome par chei che a san il sloven, no´nd è nissune version furlane.
un esempli propit gjavât fûr dal dizionari nomenât di sore:
artık – finalmentri – MNEM: o ai “finalmentri“ finît l'articul
asıl - koren, izvor, poreklo – MNEM: "asîl" parce che a àn lidrîs democratichis
aşk - amôr – MNEM: il cjâflûc dal Turkmenistan: Aşgabad= la citât amabil il cjâflûc de »amôr« tant che Ljubljana = ljubiti, ljubezen (amôr) (ancje se la etimologjie e je une altre)
bağ vignâl– MNEM: viôt Gornji Kara«bağ« (=ort neri) un vignâl cuntun valôr straordinari
bakmak - cjalâ – MNEM: il cjâflûc di Azerbaizan »BAKU« al »cjale« sul mâr caspic.
baş – cjâf – MNEM:
1) baš-ćaršija = il non dal grant bazar a Sarajevo
2) tal. pascià = baş = il capo
bed – mâl – MNEM: viôt inglês: bad (al è mâl alore si cjate tal »bed« (jet))
can - anime, vite– MNEM: »Azer-bay-can« e je la anime dai Azeris
dağ - mont //il «Dagh-estan« un paîs plen di monts!

mnemotehnični preizkus

EVO TU imate novi-stari turško slovenski slovarček, ki sem ga sestavil še pred leti. Takrat sem se ukvarjal tudi z mnemotehniko, tehnika pomnjenja oziroma zapomnitve, iskal sem načine, kako si zapomniti laže tuje besede. Tehnike so stare, iščeš povezave z že znanim po načelu podobnosti, nasprotja, stvar povežeš na razne načine, važno, da besedo vedno znova spleteš v različna okolja.
Tu je nekaj primerov, ki jih najdete tudi v slovarčku:
artık - ostanek, adv. končno– MNEM: artikel je "končno" gotov
asıl - koren, izvor, poreklo – MNEM: "azil" potrebuje zaradi svojega »porekla«(političnega)
aşk - ljubezen – MNEM: glavno mesto Turkmenistana: Aşgabad=ljubljeno mesto kot glavno mesto kot naše glavno mesto ljubljena = Ljubljana
bağ II vinograd – MNEM: boj za Gornji Karabağ (=črni vrt) ( dragoceni vinograd )

bakmak - gledati (na), skrbeti za – MNEM: glavno mesto Azerbajdžana: Baku = ki gleda na
Kaspijsko morje
baş – glava, začetek 3. šef – MNEM: baš-ćaršija = glavni bazar v Sarajevu; paš-a = Glava-r
bed - slabo, grdo– MNEM: ang.: bad
can - duša, življenje– MNEM: Azer-bay-can: duša vseh Azerov

dağ - gora, planina //«Dag-estan« je res gorata dežela!

Une Furlane di Manzan / Furlanka z Manzana

2009-04-22T11:57:00.003+01:00

Iztok Mlakar, un cjantautôr sloven une vore cognossût, al cjante di une furlane “Furlanka” di Manzan “Bla furlana je, z Manzana« = Al jere une Furlane di Manzan.
"Frut ninin, non a paura,
vien mi dongie kokolon".
O če bjel, o če bjel čiščel a Udin
O če bjel, o če bjel čiščel a Udin
od takrat vem kej biel fantat je,
amoros an frutacat

Plui indevant:
Zazjala je: "No kosta nuje,
vja lej pisse sfur de kjaf!"

plui indevant:
"Dut kel keze a bom presit
dali volti spajs di blui".
E je nassude une gnove grafie, a bande di Faggin, Nazzi e.., o vin ancje la grafie »Mlakar«.
Intun forum si vevin domandât ce vuelial dî dut chest par furlan, a àn cirît un dizionari, infin lu vevin ancje cjatât - propit il gno dizionari furlan sloven - che si pues tirâ-jù sore nuie-
Un al à dit che il dizionari al sedi vonde grant e al samedi une vore complet, - ce biel- però .. però ... dut chest che a vevin cirît e volût di tradusi no lu vevin cjatât tal gno dizionari.
Alore no vadial ben il gno dizionari?

Furlanka z Manzana

Iztok Mlakar, sem zasledil po naključju, opeva v neki svoji pesmi neko »Furlanko« iz Manzana:
“Bla furlana je, z Manzana«
V besedilu je tudi kar nekaj furlanskega:
"Frut ninin, non a paura,
vien mi dongie kokolon".
O če bjel, o če bjel čiščel a Udin
O če bjel, o če bjel čiščel a Udin
od takrat vem kej biel fantat je,
amoros an frutacat
Plui indevant
Zazjala je: "No kosta nuje,
vja lej pisse sfur de kjaf!"
Plui indevant
"Dut kel keze a bom presit
dali volti spajs di blui".
V nekem forumu so se spraševali, kaj vse to pomeni, in našli kot pripomoček moj spletni furlansko slovenski slovar – je pa le komu prav prišel. Samo v mojem slovarju vsega tega niso našli, kajti Mlakar piše malo po svoje, kar je v Furlaniji dokaj običajno. Poleg že obstoječih različic imamo torej tudi Mlakarjevo pisavo.

cence ghiringel / brez bifeja

2009-04-16T09:44:00.008+01:00

foto: brave furlane, brâf furlan, noaltris, e ancjemò un brâf furlan cul cjapielut
a Mont di Buie pôc daspò la messe par furlan te plêf di S. Laurinç,
biel lûc, biele foto, però cence ghiringhel
ghiri, ghiri-ghiringhel une gnove peraule par me alore par gno dizionari furlan sloven o proponarès:

ghiringhel [girin'gεl] m 1. piknik m 2. prigrizek m, bife m, pogostitev f;
concludi, sierâ cuntun ghiringhel skleniti, zaključiti s bifejom, s pogostitvijo
un ghiringhel insieme skupna pogostitev
La fieste e larà indevant cun musichis e cuntun ghiringhel praznovanje se bo nadaljevalo z glasbo in pogostitvijo
fâ un ghiringhel 1. delati piknik 2. pripraviti bife, pogostitev, prigrizke
spietâ nome il ghiringhel e il tai čakati samo na prigrizke in kozarec, na pijačo
saludâ cuntun ghiringhel po/nazdraviti s prigrizkom
daspò gustâ e ghiringhel po kosilu in prigrizku
un puestut par fâ ghiringhel framieç nature primeren kraj za piknik v naravi

o miôr, un ghiringhel? ali še bolje, kak prigrizek?

i ultins monolengâi / zadnji enojezični

2009-04-15T13:33:00.006+01:00

András a Palme / András v Palmanovi

Daspò une polse o lu clamarès miôr un trening intensîf-olimpic de lenghe furlane realizât sot la cjâf-direzion dal brâf furlan i servizis turistichis a jerin ducj includûts ancje un plasê par me il fat di vê fevelât par furlan tant che mai. - un gran hvala!

Alore o torni a scrivi alc a rivuart de lenghistiche, mi vignive iniment cheste teorie:
»Il bilenghisim al podarès ancje copâ une lenghe piçule.«

Une teorie provocative, o savìn ducj che il bilenghisim o cognossi plui di une lenghe e je une robe dome naturâl cognossude dapardut pal mont, anzit une robe une vore utile, infin ancje jo o soi cressût cun dôs lenghis a bande dal sloven o ai fevelât za di frut ancje il todesc e cumò infin o soi a stâ cun trê lenghis ancjemò cul ongjarês – e cence vê problemis cu la salût :).
Cemût?
Se ducj i membris di une comunitât p.e. i furlans a fevelin ancjemò une altre lenghe un pidgin, o une lingua franca, o disìn in Friûl il talian in Slovenie tal timp de ex-YU il serp-cravuat, la lenghe primarie e piert il so valôr di jessi mieç di comunicazion sine qua non al devente cussì planchin planchin mieç di identificazion e plui indevant cul timp une olme focloristiche.
Daspò la seconde vuere mondiâl and'jerin ancjemò personis soredut in Cjargne che a jerin monolengâi ven a dî che a fevelavin dome il furlan e nuie altri (il numar dai monolengâi talians invezit al va sù di corse), vuê mi pâr che no'nd è plui nissun - se no mi sbagli.
Par coltivâ une specie di monolenghisim tu âs bisugne di un teritori plui o mancul dispartât che al à dut che ti coven val a dî un stât (p.e. la Slovenie) o un teritori autonom (Catalogne, o la Suizare francese tancj che no fevelin il todesc p.e.) o dispartât tant che la minorance ongjare in Transilvanie o in Cjargne 60 agns indaûr.

zadnji enojezični

Splošno dvojezično stanje lahko ogroža majhne jezike.
To zveni čudno, kajti dvojezičnost je nekaj zelo dobrega in naravnega, saj je skoraj večina ljudi na svetu na nek način dvojezična, tudi jaz sem eden izmed takih trenutno imam v rabi celo tri naenkrat – in to brez posledic za zdravje.
Kako poteka ta zadeva?
Če vsi člani neke skupnosti, npr. Furlani ali Slovenci znajo poleg svojega še kak drug jezik, nek splošno sporazumevalni, v Furlaniji italijanski v bivši Jugoslaviji srbohrvaški ali v Afriki kak pidgin, lingua franca, potem prvotni jezik tako izgubi svojo osnovno funkcijo kot sporazumevalno sredstvo sine qua non, spreminja se počasi v sredstvo za identifikacijo in sčasoma v folklorni dodatek.
Po drugi svetovni vojni je ostalo le še nekaj furlansko enojezičnih oseb v gorski Karniji, danes menda ni nobenega več.
Da bi prvotna enojezičnost obstala, bi potrebovali ločeno osameljeno ozemlje, ki prebivalcem nudi vse, kar rabi, to je npr. oblika države kot Slovenija ali avtonomno ozemlje (Katalonija, francoska Švica) ali odmaknjeno nemešano ozemlje kot v primeru madžarske manjšine v Romuniji.

3 mês di vite / trimesečno življenje

2009-03-30T15:07:00.000+01:00

Teribil, barbar: e je vierte la cjace aes fochis, aes fochis piçulis-piçulis (baby-seals) in Canade.
Scuasit dutis lis fochis copadis a àn mancul di trê mês di vite.
Miârs di lôr a muerin ogni an sot dai voi des lôr maris, a vegnin copât in mût brutâl di dongje tant che une balote di baseball.
Un esempli brut de prepotence umane: copâ i nemâi dome par gust di copâ!

Nečloveško, začel se je v Kanadi lov na tjulenjčke, na najmanjše takorekoč dojenčke.
Večina pobitih tjulenjčkov ne doseže starost treh mesecev.
Na tisoče jih umre na očeh svojih mater, pobijejo jih pogosto od blizu, čeprav storilci trdijo drugo.
Kruto, čeprav že dolgo znano.

Ancje une lenghe e nâs daûr il metodi copy-past / Tudi jezik nastaja po principu copy past

2009-03-21T16:19:00.004+01:00

Cirîl e Metodi i sfondadôrs dal slâf scrit e ancje dal sloven di vuê
Ciril e Metod snovatelja pisane slovanščine, tudi pisane slovenščine

In chescj dîs mi visi dispès dai timps cuant che o jeri a stâ a Budapest chestis buinoris frescjis cul soreli di Març. Mi cjatavi tant che student »scuasit in vacancis«, ce che al vûl dî: une borse di studi cence compits concrets o dome: cence compits. A bande di cuatri oris de lenghe ongjare ae setemane no vevi nuie cefâ, no vevi ni famee ni fruts e nancje bêçs, un stât che nol tornarà mai plui mi pâr.
Cussì une di mi vevi presentât tal ufici de segretarie dal dipartiment des lenghis slavis e a dret o domandavi se o podedi fâ alc.
»Tu cognossis il sloven, alore podaressistu fâ une ricercje sul teme dai slavisims che si cjatin te terminologjie de agriculture te lenghe slovene?«, mi proponeve l’innomenât Dr. Nyomárkay il president dal dipartiment.
»La agriculture ..eh..«, e in mancul di un minût »rendben van! (= ok!)«
Cussì o vevi un compit, une vore, ce biel! Ogni di mi inviavi a pît (une ore) dilunc e traviars il Gellért hegy a vore inte biblioteche nazionâl di Széchényi.
Lavorant o deventavi pôc a pôc une specie di espert ce che al rivuarde i neoslavisims te lenghe slovene e un espert par ce che al tocje la agriculture dal Votcent.
Studiâ i (neo)slavisims de lenghe slovene al vûl dî lâ indaûr cul timp fâ un viaç, cjatâsi al pont de nassite de lenghe moderne scrite, al pont de nassite dal popul sloven modern, parce che i tiermins »Slovenec« par sloven e »Slovenija« pal paîs/stât Slovenie a son vonde resints. Prin si doprarin nons tant che Kranjec, Kranjsko e altris.
Tal Votcent a tacarin a doprâ un non universâl par ducj che a fevelin une varietât slovene, cussì si doprave Slovenec e Slovenija ce che al vûl dî »Slâf, Slavie«. Par jessi precîs i tiermins Slovenec e slovenski si doprarin ancje prin, ju dopre ancje Trubar tal Cinccent, però tant che tiermin o non esclusîf-universâl par ducj i slovens ancje tal sens politic stât-popul lu doprin dal Votcent.
Tal câs dal furlan se si fevele di neologjisims, o vin il stât »cumò«, dome che mi pâr plui facil cjatâ fûr une gnove terminologjie furlane viodût che si pues doprâ la terminologjie pronte za fate e esistente in dutis lis altris lenghis latinis divigninte a dret dal latin.
Tal câs dal sloven – o tornìn tal Votcent dopo il 1848 - nol jere cussì facil, parce che il latin no si podeve doprâlu, alore si doprave e copiave la terminologjie ceche, russe e tal câs de terminologjie glesiastiche la terminologjie di Ciril e Metod i sfondadôrs de glesie ortodosse slave. Ciril e Metod a vevin voltât la terminologjie greche a dret doprant un dialet slâf un vieri bolgâr fevelât a Thessaloniki e tai contors de citât Izmir/Smyrna/Smirna (vuê Turchie).
Une di chês peraulis e je la peraule »blagoslov« e »blagosloviti« = lat: bene-dictio, grêc: eu-logia, sloven, cravuat: blago-sloviti che al vûl di tal slâf modern »dobro govoriti« = fevelâ ben.
Il grêc »logos« si lee a dret al slâf »slovo«, tal sloven cheste peraule no si dopre plui cun chest significât, dome tal sens di »slovó« = cumiât
Dominus vobiscum. = polac: Pan z wami. = sloven: Gospod z vami.
Et cum spiritu tuo = polac: I z duchem Twoim. = sloven: In s tvojim duhom.
Benedicat vos omnipotens Deus, Pater et Filius † et Spiritus Sanctus. =
Polac: Niech was błogosławi Bóg wszechmogący, Ojciec i Syn † i Duch Święty. =
Sloven: Blagoslovi vas vsemogočni Bog: Oče in Sin in Sveti Duh.
Slavisims che si cjatin ancje tal innomenât dizionari serp di Vuk Stefanović Karadžić:
blagoslov „benedictio"4, blagosloven „benedictus", blagosloviti „benedico",
blagost „bonitas", blažen „beatus", blaženstvo „beatititudo",
gospod „Dominus", dobrotvor „benefactor",
dostojan „(Dubrovnik), dignus",
zapotiti se „sudo",
pokoj „requies"
prestol, prijestol „thronus"
tvoriti „creo, facio"
Il dizionari di Vuk Karadžić al fo il prin dizionari de lenghe serbe e cravuate moderne e scuasit la nassite dal cravuat e serp modern.
Dutis chestis peraulis soredut dutis che a tachin cul element blag-, blaž- a son jentrât inte lenghe slovene pe puarte de ortodossie, storichementri screadis a dret di Cirîl e Metodi che a metevin dongje la version slave dai tescj sants par prin sul teritori tor de citât Izmir/Smirna e daspò ancje in Moravie tor di Brno – Bratislava fin al teritori dal Balaton vuê Ongjarie ven a dî il teritori dai slovens di soreli jevât.

Esemplis gjavât fûr de mê vore di Budapest nomenade:
enokopiten adj: ´egypatájú´; Cig., Pl.// or. odnokopytnyie, b. ednokopitni, l. jednokopytowe, cseh. jednokopytní.
enostaničen adj: einzellig; Caf.
enostebeln adj: einstämmig; Cig., Pl.
enozob adj: einzähnig; Cig., Pl.
enozrn adj: egymagvú; Pl.// cf. or. odnozërnyj, cseh. jednozrnný, l. jednoziarnisty ´id.´.
izmetalo n: Ausfürunsorgan (zool.); Cig.-T, Pl.: horv.// szh. izmetalo ´id.´ (Šulek).
okrak m: Schweinsfuss; Habd. Mik., Caf., Pl.// szh. okrak 'id.' (Bjel., Jambr., Stulic, Dan.).
podbradnik m: '(ló) alladzó' (Jan.), 'lószerszám' (Cig.); Pl.// ? cseh. podbradník '(ló) alladzó'.
podgrlje n: Wamme; Jan., Cig.-T, Pl.// cseh. podhrdlí 'torok'(Ott.), 'id.' (SSc).
podgrodje n: '(zool.) Vorderbrustring'; Cig.-T, Pl.: horv. term.
podkrajec m: Unterrand d. Muscheln; Cig..-T, Pl.: horv.-ból.//
podplečje n: 'csontoldalas'; Pl.// cseh. podplecí 'id.'.
podbradek m: 1. Unterkinn (Mur.) 2. 'hasrész, Wamme d. Rindes' (Caf.); Pl.// cseh. podbradek 'id.'.
razsoha f: 'villásodás, villás elágazás, kettõs bog(as), álernyõ'; Pl.// cf. cseh. rozsocha; LW.
rodilo n: ‚nemi szerv’ (Jan., Cig.); rodila (pl. )‘nemiszervek’ (Jan., Cig., Cig.-T); Pl.// horv. rodilo ‚(anya)méh’ (Šulek Wb.); cseh. rodidlo ‚nemi szerv’; rodidla (pl.) ‚nemiszervek’

Tudi jezik nastaja po principu copy past

Te dni se spominjam pogosto dneve, takratne spomladi, ko sem se v Budimpešti takorekoč sončal, to pomeni, da sem bil kot študent na štipendiji brez konkretnih nalog, kar je seveda nekaj časa v redu, na dolgo pa seveda ne. Poleg tistih štirih uric madžarščine v bistvu ni bilo nobene obveze, tudi nisem imel družine, ne otrok, pa tudi ne denarja, čeprav sem imel za takratne madžarske razmere, kar solidno plačo, takrat kakih 80 tisoč forintov tam okoli 650 mark. Tako nisem niti predolgo čakal in se kaj kmalu predstavil v pisarni tajništva oddelka za slovanske jezike in naravnost vprašal, če imajo kaj dela zame, ali če bi lahko kaj naredil.
»Ti poznaš slovenščino, lahko bi naredil raziskavo o poljedeljskih izrazih v slovenščini, ki so bili prevzeti v sklopu z drugimi slavizmi.«, mi je predlagal predstojnik Dr. Nyomárkay, specialist gradiščanske hrvaščine.
»Poljedeljstvo .ah in eh..«, »rendben van! (= ok!)«
Končno sem dobil delo, čeprav se mi je zdela tema ne preveč enostavna, odpravljal sem se dnevno peš na lep sprehod preko Gellertov hrib (Gellért hegy), kaka urica, v narodno knjižnico Széchényi. To je največja knjižnica na Madžarskem, tudi v zvezi s slovenščino se dobi ogromno, samo bife je podpovprečen, suhe votle žemlje s še bolj suho tuno, ampak poceni, to je bil moj standardni meni.
Listajoč po raznih starih čeških in ruskih slovarjev sem postal tako strokovnjak za slovanske novotvorbe v jeziku poljedeljstva iz 18. stoletja.
Zbiral sem nenavadne, danes komaj še kje v rabi, besede kot npr. (nekaj primerov iz moje omenjene naloge):
enokopiten adj: ´egypatájú´; Cig., Pl.// or. odnokopytnyie, b. ednokopitni, l. jednokopytowe, cseh. jednokopytní.
enostaničen adj: einzellig; Caf.
enostebeln adj: einstämmig; Cig., Pl.
enozob adj: einzähnig; Cig., Pl.
enozrn adj: egymagvú; Pl.// cf. or. odnozërnyj, cseh. jednozrnný, l. jednoziarnisty ´id.´.
izmetalo n: Ausfürunsorgan (zool.); Cig.-T, Pl.: horv.// szh. izmetalo ´id.´ (Šulek).
okrak m: Schweinsfuss; Habd. Mik., Caf., Pl.// szh. okrak 'id.' (Bjel., Jambr., Stulic, Dan.).
podbradnik m: '(ló) alladzó' (Jan.), 'lószerszám' (Cig.); Pl.// ? cseh. podbradník '(ló) alladzó'.
podgrlje n: Wamme; Jan., Cig.-T, Pl.// cseh. podhrdlí 'torok'(Ott.), 'id.' (SSc).
podgrodje n: '(zool.) Vorderbrustring'; Cig.-T, Pl.: horv. term.
podkrajec m: Unterrand d. Muscheln; Cig..-T, Pl.: horv.-ból.//
podplečje n: 'csontoldalas'; Pl.// cseh. podplecí 'id.'.
podbradek m: 1. Unterkinn (Mur.) 2. 'hasrész, Wamme d. Rindes' (Caf.); Pl.// cseh. podbradek 'id.'.
razsoha f: 'villásodás, villás elágazás, kettõs bog(as), álernyõ'; Pl.// cf. cseh. rozsocha; LW.
rodilo n: ‚nemi szerv’ (Jan., Cig.); rodila (pl. )‘nemiszervek’ (Jan., Cig., Cig.-T); Pl.// horv. rodilo ‚(anya)méh’ (Šulek Wb.); cseh. rodidlo ‚nemi szerv’; rodidla (pl.) ‚nemiszervek’
Ukvarjati se s to temo pomeni spremljati dogodke okoli nastajanja moderne slovenščine, obenem nastajanja modernih pojmov kot »Slovenija, Slovenec« itd. V Furlaniji poteka prav zdaj ta razvoj v smeri samostojne nacije, naroda, jezika in s tem povezano nastaja tudi vsa terminologija, tudi poljedeljska.

V 18. stoletju je pri Slovencih nastala terminologija po zgledu češčine, ruščine in srbohrvaščine, deloma tudi iz kakega drugega slovanskega jezika, kot poljščina ali stara cerkvena slovanščina Cirila in Metoda. Del terminologije predvsem cerkvene je dokazano neposredno iz stare cerkvene slovanščine že v času Cirila in Metoda vplivala na slovenščino, saj sta delovala v neposredni bližini na območju Moravske in današnje Madžarske, okoli Blatnega jezera.
Iz cerkvene terminologije npr. »blagoslov« in »blagosloviti« = lat: bene-dictio, grêc: eu-logia, slovensko, hrvaško: blago-sloviti, kar dobesedni pomeni »dobro govoriti«.
Grška beseda »logos« sta Ciril in Metod prevedla s slovansko »slovo«, v slovenščini, te besede v tem pomeni ne rabimo več, samo še kot »slovó« = kar v bistvu pomeni »beseda kot slovo«, v narečjih se pa beseda slovo še danes rabi v pomenu »beseda«
Primer primerjave:
Dominus vobiscum. = poljsko: Pan z wami. = slov.: Gospod z vami.
Et cum spiritu tuo = poljsko: I z duchem Twoim. = slov: In s tvojim duhom.
Benedicat vos omnipotens Deus, Pater et Filius † et Spiritus Sanctus. =
poljsko: Niech was błogosławi Bóg wszechmogący, Ojciec i Syn i Duch Święty. =
slov: Blagoslovi vas vsemogočni Bog: Oče in Sin in Sveti Duh.
Slavizmi iz slavnega slovarja srbščine Vuka Stefanovića Karadžića:
blagoslov „benedictio", blagosloven „benedictus", blagosloviti „benedico",
blagost „bonitas", blažen „beatus", blaženstvo „beatititudo",
gospod „Dominus", dobrotvor „benefactor",
dostojan „ dignus",
zapotiti se „sudo",
pokoj „requies"
prestol, prijestol „thronus"
tvoriti „creo, facio"

El último mohicano e l'ultin Mende / in zadnji Mende

2009-03-03T15:28:00.001+01:00

O jeri curiôs viodi:
La mê domande:
parce àno pierdût i neris de Americhe di nord (Afromerecans) dal dut la lôr lenghe di mari africane?
O altrimentri isal possibil che in Americhe di Nord cualchidun al fevele ancjemò vuê la lenghe dai vons africans.
O sin tal 2000 daspò di Jesus-Crist. Dute la Americhe e je ocupade pai blancs..Dute?
Almancul lenghistichementri o vin une comunitât di 250 mil personis i Gullahs o Geechees tal litorâl de Caroline dal sud - South Caroline in Gjeorgjie. Ancjemò vuê a fevelin un lengaç creôl basât sul inglês cun fuartis influencis des lenghis africanis de Afriche dal soreli a mont soredut de lenghe Mende (Mɛnde yia) che si dopre ancjemò vuê in Siere Leone tant che lingua franca (940 mil fevelants) e Krio une lenghe creôl basât sul inglês scuasit identiche cul Gullah storic che vuê al ven fevelât in Siere Leone tant che lingua franca di 4 milions fevelants.
La lenghe Mende e je une lenghe de famee lenghistiche Niger-kordofaniane (cun 1400 lenghis la plui numerose famee dal mont), che e tapone scuasit dute la Afriche centrâl e di sud.
No je sclaride la cuistion se la lenghe Gullah e je nassude in Americhe tal Vot e Nûfcent o i sclâfs africans a àn za puartât cun se il cussìclamât inglês creôl dal litorâl de Guinee (West African Pidgin English).
Interessant che ancjemò tai agns trente tor 1930 il ricercjadôr amerecan Dr. Lorenzo Turner al à ancjemò cjatât une persone, Amelia Dawley che e à podût dî sù ancjemò une cjançon origjinâl in lenghe mende, cheste e je la ultime »olme« dal popul mende tai Stâts Unîts. Cheste cjançon e je l'ultin test lunc intune lenghe africane e l'unic leam diret cu la Siere Leone ven a stâi cui vons.
Esempli
Da' duh big big dog -- "That is big big dog"
big big – reduplicazion dai adietîfs une influence africane

....in zadnji Mende

Spraševal sem se: Zakaj so Afroameričani povsem izgubili, takorekoč brez sledu, materni afriški jezik ali drugače vprašano, ali govori kdo od njih še afriški jezik prednikov, ki so kot sužnji prišli v 17. in 18. stoletju v Severno Ameriko.
In kako je danes v letu 2009?
Vsaj jezikovno se je ohranila skupina, ki šteje okoli 250 tisoč oseb, imenujejo se Gullah ali Geechees in živijo še dandanes na obalnem področju Južne Karoline v ZDA. Še danes govorijo kreolski jezik na osnovi angleščine z močnimi vplivi afriških jezikov iz zahodne Afrike, predvsem afriški jezik Mende (Mɛnde yia), ki se danes rabi v Sierri Leoni kot splošno sporazumevalni jezik z 940 tisoč govorcev.
Jezik Mende spada v družino Nigero-kordofanjskih jezikov (z 1400 jeziki najštevilnejša jezikovna družina na svetu), ki obsega večji del srednje in južne Afrike. Poleg Mende tudi še jezik Krio, kreolski jezik, ki je močno podoben zgodovinskim Gullahu. Krio je sporazumevalni jezik v Sierri Leoni s preko 4 milijoni govorci.
Vprašanje nastanka jezika Gullah ostaja odprto, ali gre za samostojni razvoj v 18. in 19. stoletju na ameriških tleh, ali pa so sužnji že prinesli kreolski jezik s seboj (West African Pidgin English), kajti kreolske različice iz obale Guineje ali Sierre Leone so jeziku Gullah najbolj podobne.
Zanimiv je podatek, da je še v letu 1930 ameriški raziskovalec Dr. Lorenzo Turner izsledil osebo, gospo Amelia Dawley, ki je bila v stanju prepevati afriško žalostinko v afriškem jeziku Mende. To je najdaljše besedilo, ki se je ohranilo v nekem afriškem jeziku v ZDA, obenem neposredna vez s Sierro Leono in suženjsko preteklostjo.
Primer Gullah jezika
Da' duh big big dog -- "That is big big dog"
big big – primer za značilno afriško podvajanje

pup..pup..pip..pip... pipinot ali snežak

2009-02-22T18:31:00.003+01:00

la nêf e je tornade, la nêf di îr e jere ideâl par fâ un pipinot di nêf.
Il pipinot – o crôt che al vebi a ce fâ cu la idee de nêf frescje pe sô nature - la storie dontri che al ven il pipinot no je sclaride.
Tal todesc o inglês o vin il Schneemann o snowman ven a stâi l’om di nêf tant che il francês
Bonhomme de neige, ancje tal ongjarês hóember (= nêf + om). Tal sloven o vin „snežak« di sneg »hó“ + -ak „tal sufìs si scuint „om“, ma a bande di chest o vin inmò „snežni mož« = sneg + »-ni« par fâ un adietîf + mož „omp“.
Interessante la peraule polache „bałwan“ che e diven di une lenghe dal soreli jevât magari si lee ae peraule iraniane »pehlivan« che e significhe »eroi« inte lenghe turche a doprin ancje la peraule iraniane tur. pehlivan »lotadôr« - il pipinot di nêf un eroi, lotadôr.

pupazzo (fr. poupette) dal lat. PUPUS »frut«, la peraule taliane di PUP + AZZO (furl. –AT). Mi pâr almancul possibil che ancje la peraule furlane „pipin“, „pipinot“ si pues spiegâ cu la peraule latine salacor cuntune influence onomatopeiche viôt p.e. pipí, ancje todesc pipí "pipì" o „pipel, piepel“ par „piçul frut“, no pal ultin il sun „i“ si dopre simpri par alc che al è piçul-dongje-familiâr alore ideâl par doprâlu pe peraule frut alore pipin une variant modificade dal latin PUPUS. De peraule latine al diven ancje todesc „Puppe“ o francês poupèe ducj i doi „pipin“.

pup..pup..pip..pip... une biele base par peraulis onomatopeichis ancje tal sloven o cjatìn alc, cuant che si fevele cuntun frut si dopre: pupati „bevi“, papati „mangjâ“.

pup..pup..pip..pip... pipinot ali snežak

sneg se je vrnil, včerajšnji je bil pravi za snežaka, skod je ta navada, ne vem, mislim pa, da ni razčiščeno, razen tega, da je povezana z na novo zapadlim snegom.
Po nemško je ”Schneemann”, angl. „snowman”, torej podobno kot francosko Bonhomme de neige, ali madžarsko hóember (= sneg + človek) torej „snežni mož“. Tudi „snežak« pomeni v bistvu isto sneg + -ak v priponi se skriva „mož“.
Zanimiv poljski snežak „bałwan“, ki je prevzet iz neke vzhodnejše predloge, verjetna je povezava z iranskim »pehlivan« s pomenom »junak«, kar so prevzeli tudi turki, ki jo rabijo za pomen »rokoborec«.

pupazzo (fr. poupette) italijanski snežak je iz latinske PUPUS »otrok«, sestavljeno iz PUP + AZZO (furl. –AT). Za furlanskega „pipin“, „pipinot“ bi lahko vzel isto latinsko besedo mogoče z vplivom posnemovalnega –i-ja, glej. furl. pipì otroško za »lulanje«, kot nemško „pipí“ ali „pipel, piepel“ za „majhni otrok“, saj se glas „i“ rabi kot prototip za MAJHEN-BLIZU. Iz omenjene latinske je tudi nemška „Puppe“ ali francosko poupèe za „punčka (igrača)“
pup pup pip pip ...lepa osnova za posnemovalne besede, recimo pupati ali papati.

Μπίρα

2009-02-04T15:53:00.002+01:00

Η λέξη μπίρα προέρχεται πιθανότατα από την ιταλική λέξη birra

Ce isal? Un scherç dal 04. di Fevrâr?

No, o vin cjacarât de peraule semitiche BJT che si pronuncie bajit, bet, bejt evi. (viôt il post prime), e cheste peraule si cjate ancje in scuasit dutis lis lenghis dal mont, dapardut dulà che a doprin la peraule greche ALFABET, i slovens a doprin la variant moderne ABECEDA ancje se l'alfabet sloven al tache a-b-c-č-d .
Alore o vin a ce fâ cul alfabet grêc, bielis lis letaris grechis nomo?

Η (i) = la , l’articul feminin tal grêc classic si pronuncie tant che [he:], la vocâl e diven dal A lunc, chel istès â lunc si cjate te posizion finâl latine o taliane : ros-a, o tal cjargnel: cjas-a inaltrò in Friûl o vin la –e alore tant che te storie de lenghe greche .

λέξη , f (léksi) = peraule , viôt lis peraulis de stesse lidrîs: lessic, lessicolic

μπίρα (bíra) = interessant al è che si doprin doi segns μπ pal sun [b]. Tal grêc classic a vevin la letare “beta” Β β ϐ (viôt alfa-bet-), tal grêc modern si pronuncie la beta tant che [v] e cussì a àn costruît une gnove letare μπ pal sun [b].
Storichementri il non grêc “beta” al diven a diret dal semitic, dal fenici beth = cjase o l'ebreic, arab BJT viôt il gno post prime

προέρχεται (proérchetai) = al diven

πιθανότατα (pithanótata) = vadì, probabilmentri

από (apó) = di

une peraulute une vore cognossude, p.e. apuestul dal grêc apostolos, dal verp apostellein : apo-, apo- 'di, vie' + stellein 'mandâ, inviâ´

την (tin) = articul tal acusatîf, la –n pal acusatîf e diven dal –m, viôt tal latin l'acusatîf -m p.e. “videt rosa-m”

ιταλική (italikí) = taliane

λέξη = viôt di sore

Alore par furlan:
La peraule μπίρα e diven de peraule taliane birra
παρακαλώ μια μπύρα! (parakaló mia bíra)
(= Une bire par plasê! )

Μπίρα
Η λέξη μπίρα προέρχεται πιθανότατα από την ιταλική λέξη birra
Kaj to zdaj?

Pisal sem o semitski besedi BJT, ki se izgovarja glede na jezik bajit, bet, bejt itd. (glej nazaj), to besedico pa najdemo skrito v svetovno znani besedi ALFABET, čeprav v slovenščini rabijo prej ABECEDA, kar spet ni čisto prav, saj se naša abeceda začne z a-b-c-č-d, torej abecečeda.
Torej se lotimo grških črk:

Η (i) = ta, določni člen ženskega spola, v klasični grščini se je izgovarjal kot [he:], samoglasnik dolgi e pride iz dolgega a-ja (gre za narečno varianto), ta A pa je enak obrazilu za ženski spol –A kot v slovenščini žen-A, deklic-A itd.

λέξη , f (léksi) = beseda, to poznamo, recimo: leksi-kon itd.

μπίρα (bíra) = to je zanimiv primer, ki kaže, da Grki glas B označujejo z dvema črkama μ (m) in π (p)
Stari Grki so ta glas označevali z črko “beta” Β β ϐ (tudi v besedi alfa-bet-), ker se je pa ta glas skozi čas v grščini razvil v glas [v], zato ga najdemo tako v cirilici, so morali iznajti novi znak, to je pa: μπ [b].
Zgodovinsko ime črke “beta” pride neposredno iz semitskega jezika, feničansko »beth« = dom, hiša, ali arabsko, hebrejsko BJT

προέρχεται (proérchetai) = izhaja iz

πιθανότατα (pithanótata) = verjetno

από (apó) = iz, od
znana besedica, npr. apostol iz grške apostolos, od glagola apostellein : apo-, apo- 'od' + stellein 'poslati´

την (tin) = člen v tožilniku, –n za tožilnik pride iz –m, ki ga ima še latinščina -m npr. “videt rosa-m”

ιταλική (italikí) = italijanski

λέξη = glej zgoraj

po slovensko:
Beseda μπίρα izhaja iz italijanske besede birra .

παρακαλώ μια μπύρα! (parakaló mia bíra)
(= pivo prosim! )

La cjase de pâs / hiša miru

2009-01-23T14:02:00.004+01:00

Il timp di nadâl al è passât, ancje i Trê Rês cul Jesù nassût a Betlem. Al tache l'an 2009 tant che al solit, scûr come in bocje cul frêt mortâl e diviersis crisis pal mont. O vin une recession, par me une robe dome naturâl parce che ancje la economie mondiâl e je dome un organisim, i organisims no cressin mai di un continui – fûr che lis alghis tal gno acuari – alore la recession e je normâl- nuie pôre – e la nature ancje chê umane e rispuint in chest câs cu la evoluzion cul svilup di un sisteme miôr.
Si cjatino cumò tal mieç di un procès darwinistic?
Ancje la lenghistiche tant che dute la umanistiche si cjate za di plui di cent agns intune recession, tornìn indaûr: »Jesù al nassè a Betlem.«
Betlem, Betlehem o Beit Lehem?
La peraule »Betlem« e je un biel esempli par une peraule semitiche che e podarès jessi sedi arabe sedi ebree.
Par arab classic si dîs: بيت لحم‎ Bait Lahm, Bayt Laḥm »la cjase dal cjar«
I ebreis a disin: בית לחם Beit Lehem, "la cjase dal pan«
Par un che al è usât lu viôt subit che la scrite arabe e ebree e je scuasit identiche infin ancje la nestre scrite e je dome une variant moderne. Ancje nô nuie di gnûf o vin fuarts leams cul mont semitic.
La scriture:
Tes scrituris classichis si scrivevin dome i consonants:
בית ‎ = BJT [bajit] tant che l'arab BJT in dutis lis dôs lenghis al vûl dî: „cjase“
bב = : storichementri al è un pitogram che al rapresente une cjase, la peraule cjase e tache propit cun chest consonant
j = י
ת = t
LHM
La seconde peraule e je LHM che si pronuncie par ebrei »Lehem« »il pan« o par arab »Laḥm« »la cjar« , (viôt il non de Pize turche »Lahmacun«)
לחם = LHM
ל ‎= L
ח ‎ = ḥ
ם = M

ARAB سلام = SLAM = salām = EBREI שלום = šlwm = šalom = furlan PÂS = sloven MIR

Interessant che chê istesse lidrîs semitiche SLM si cjate ancje in tancj tiermins religjôs tant che
islām ‘sumission ae volontât di Idiu’
muslim ‘crodint’ l’element MU- si dopre par lis nomina agentis tant che il furlan –dôr, -tôr p.e.
دار السلام dār as-salām ‘paradîs’
Dār = cjase, lûc
Alore il paradîs al è la pâs e cence pâs nuie paradîs ancje tes tieris semitichis.

hiša miru

Božični čas je minil, tako tudi trije kralji iz Betlehema, zadnji praznik. Leto je v svoji recesijski fazi tako menda vse in vsi. Tudi ekonomija je samo organizem, ki ga ne moreš stalno terati in naterati, organizmi ne rastejo stalno, enkrat se vstavijo, razno kadar gre za bolezen ali če vzamemo alge v mojem akvariju, te vztrajno poganjajo. Narava si pomaga z evolucijo.
Poglejmo si omenjeno besedo »Betlehem«
Zdi se mi lep primer podobnosti semitskih jezikov.
arabsko بيت لحم‎ Bait Lahm, Bayt Laḥm »hiša mesa«
po hebrejsko pa: בית לחם Beit Lehem, "hiša kruha«
Kruh ali meso, gre za neke osnovne vrste hrane.
Podobna sta si tudi pisavi, konec koncev tudi z našimi latinskimi črkami, samo da so semitske obrnjene proti levi.

Znano je, da so se zapisovali samo soglasniki, kajti iz soglasnikov se ponavadi, da sklepati na celo besedo. Drugo je, da se v semitskih besedah skriva vedno tročrkovni soglasniški koren, ki vsebuje tudi osnovni pomen.
בית ‎ = BJT [bajit] enako je arabsko BJT v obeh jezikih pomeni: „hiša“
bב = : zgodovinsko naj bi se ta črka razvila iz slike za hišo, ostalo je le še semitsko vzglasje b od BJT in pri nas b-.
j = י
ת = t
LHM
Druga beseda je sklop LHM, ki se izgovarja po hebrejsko »Lehem« »kruh«, arabsko »Laḥm« »meso«, meni tu pade kot prvo na misel ime za turško pico »Lahmacun«, ki je neka poceni različica kebapa.
לחם = LHM
ל ‎= L tu se lepo vidi, da je naša črka samo obrnjena
ח ‎ = ḥ
ם = M
Za konec pa še:
arab. سلام = SLAM = salām = hebr. שלום = šlwm = šalom = MIR

Zanimiv je semitski koren SLM, ki ga poznamo iz znanih izrazov iz področja vere kot:
islām ‘podvrženost božji volji’
muslim ‘verujoči’ element MU- označuje nomina agentis, vršilca.
دار السلام dār as-salām ‘paradiž’
Dār = hiša, mesto
Torej paradiž je mesto miru, brez miru tudi ne bo paradiža, velja posebno za semitske krajine.

cjalâ cui voi di frut / svet z otroškimi očmi

2009-01-12T15:14:00.003+01:00

Gno fi l'etimolic. AL è biel viodi che i fîs a van daûr lis olmis dal pari o mari (par jessi just). In Cechie si cjate un piçul paîs cul non Chvalovice , ancje se o sin passât dispès par chestis bandis, viodût che si trate di un paîs piçul nissun lu abade. Il gno fi però sì, simpri cuant che o fevelìn de Cechie, mi dîs che si vise di un paîs che si clame Chvalovice. Cussì ancje îr, just tal moment cuant che si cjatavin su la strade pôc prin de citât Znojmo propit tal paîs Chvalovice mi dîs »o sai parcè chel paîs lu clamin Chvalovice!”,
“Parcè?«
»Parce chenti in Chvalovice la int e dîs vulintîr e dispès “Hvala” (Chvalovice = Chvala = Hvala = par sloven “Grazie”), al sclarìs.
»Alore chenti a disìn simpri »hvala« ven a dî »grazie, ce biele int!”
“Sì, propit a son une vore zentîi!”.
Une biele spiegazion, però Chvalovice *hvala al podarès jessi, ancje se la int in Cechie e dîs “děkuji ”, ma chest lu sa ancje gno fi.
Ma miôr no deventâ etimolic, parce jessi etimolic, filosof o une specie di umanist al significhe vivi tant che un puar, la etimologjie e je interessante, però nuie beçs.

svet z otroškimi očmi

Moj sin etimolog. Lepo je videti, ko sinovje sledijo staršem. Na Češkem imajo neko vas, ki se imenuje Chvalovice , peljali smo se že skozi ta kraj, čeprav brez kakšnega zanimanja. Ne tako moj sin »ta-velik«, ki si je to ime očitno čvrsto zapomnil, kajti večkrat ga omenja, ko beseda naleti na Češko, in že sem se spraševal, zakaj le. Tako je bilo tudi včeraj, ko smo sedeli v avtu, takrat se ponavadi pridno razpriča.
»A veš zakaj se reče tisti češki vasi »Chvalovice«, me vpraša.
»No zakaj?«, mu odvrnem.
»Zato ker ljudje v Chvalovicah vedno rečejo »hvala«.
»To pa so ljudje, zmerom hvala rečejo, res lepo.«
»Ja res prijazni so«, še doda naš ta-mau.
Lepa razlaga, kajti »Chvalovice« pride verjetno res od »hvala«, ampak hvala tu ne rečejo, kajti tudi moj sin že ve, da Čehi pravijo “děkuji ”.
Konec koncev bolje, da nisi kak etimolog, kajti etimologi, filozofi ali razni humanisti ostanejo revni, spada nekako k njihivi sliki (čeprav so izjeme, znajo priti tudi daleč).

Lingua latina non mortua est!

2009-01-05T14:21:00.001+01:00

Magari cussì no no ai il timp e no lu varai par lei lis oparis classichis latinis o grechis. Fin vuê o riten che il studi dal latin o dal grêc classic al sedi impuartant e necessari. Pal fat vuê tal ream de eficacie e cressite la int e stime dibant il studi des lenghis muartis e stime dibant ancje il studi des lenghis piçulis.
Secont mê sperience personâl voltâ i tescj antics ti jude a analizâ une lenghe scognossude, capî il sisteme gramaticâl simpri tacant cul subiet e predicât e dome dopo lâ indevant cui relazions dentri dal subiet, predicât, obiet e.v.i. difat ogni lenghe e cognòs lis relazions fra subiet, predicât e obiet.
Ma di plui si visìn de biele retoriche, de grande espressivitât, la prime opare scrite in prose – se no mi sbali – al fo »De agri cultura« di Porcius Cato, ma ducj a cognossin di sigûr la sô innomenade frase: „Ceterum censeo Carthaginem esse delendam“ (M. Porcius Cato)
Lu ai let propit vuê sgarfant te Rêt che chest dictum però al sedi une creazion dal Nûfcent Cato al à doprât il grêc par pronunciâ cheste necessitât:
„Dokei de moi kai Karchēdona mē einai. „

chi Cato al dîs dome peraule par peraule „Cartagine no jessi“ naturalmentri une costruzion ACI acusatîf cun infinitîf (Karchēdon-a) tant che tal latin.
mē = no
einai = infinitîf jessi
infin al vûl dî chel istês chê la version latine »esse delendam« = no-jessi

Dontri vegnial il non grêc „Karchedon” par latin la citât si clame Carthago, par sloven però Kartagina.
Il non al diven dal fenici Qart Hadašt ("la citât gnove") infin dut il nestri alfabet al fo cjapât di chel fenici.
qart = citât
Hadašt = gnove
(Gr Νέα Καρχηδόνα; Lat Carthago Nova).

L’element „qart” lu cjatìn ancje tal non pal Signôr dai fenicians „Melqart” (par furlan Melcart),
fenici Milk-Qart "Il re de citât" (cf. arabic malik, melik = re) che si cjate tal non dal pari di Anibâl.
Amilkar (grêc Αμίλκας, latin Hamilcar dal non origjinâl Abdmelqart = servidôr di Melcart.
Amilkar al fo clamât ancje „Barak“ (però no: Obama).

Lingua latina non mortua est!

Žal ni časa, da bi se posvečal branju latinskih in starogrških del. Ostajam pri mnenju, da bi bilo to koristno, koristno za vsakogar. Zakaj tratiti čas z mrtvimi jeziki?
Izraz je vprašljiv, kajti ali dejansko ni rojenih govorcev latinščine, dovolj bi bilo, da bi, in za to sem že slišal, kdo naučil otroke kot prvi jezik latinščino, potem bi bili oni „rojeni“ govorci in latinščina ne bi bila več mrtvi jezik in potem bi bilo moje vprašanje odvečno.
Koristno je, ker ti učenje latinščine na klasičen način pomaga pri analizi, katerikoliže jezika, kajti povsod se lotiš zadeve tako, da iščeš najprej osebek, povedek ..predmet kot to treniraš vedno pri prevajanju iz latinščine.
Poglejmo znan Katonov (M. Porcius Cato) izrek: „Ceterum censeo Carthaginem esse delendam“.
Z začudenjem sem zvedel, da je ta stavek kreacija iz 19. stoletja, kajti Katon starejši je izgovoril svoj znani stavek v grščini:
„Dokei de moi kai Karchēdona mē einai. „
tukaj Katon pravi, da meni, da Kartagine naj ne bo več, torej, da naj mesto uničijo.
mē = ne
einai = nedoločnik „biti“

Skod pa grško „Karchedon”, latinsko Carthago.
Ime je od feničanskega Qart Hadašt ("Novo mesto") konec koncev je tudi naša abeceda feničanska.
qart = mesto
Hadašt = novo

Element „qart” najdemo tudi drugje, npr. v imenu za feničanskega boga „Melqart”, po feničansko Milk-Qart "kralj mesta" (prim. arabsko malik, melik = kralj), to pa imamo tudi v imenu Hanibalovega očeta Hamilkar (gr Αμίλκας, lat Hamilcar iz fen. Abdmelqart = Melqartov služabnik.
Hamilkarja so klicali drugače tudi enostavno na kratko „Barak“ (ampak brez Obame).

“esperanto “o cui che al spere / “esperanto “ pomeni “ta, ki se nadeja, upa”

2008-12-30T14:54:00.002+01:00

Vuê sul podcast de Radio Slovenie – biele robe tirâ jù ce che ti smeche scoltâ seont il tô gust e voie - o ai sintût opinions interessantis (une discussion) su la cuistion doprâ o no doprâ l´inglês tes universitâts in Slovenie.
Un teme fûr dal timp.
Une discussion sul futûr de lenghe slovene cun dutis lis pôris tipichis. I sloveniscj la viele vuardie de lenghe slovene nus visin che o vin di bandî l'inglês e molâ lis lezions par inglês. Par meti adun e tignî in vite la terminologjie slovene o scugnìn difindi la lenghe slovene intes universitâts cuintri la influence de terminologjie inglese internazionâl.
Alc di simil o vin let sul blog de Ninine, la archeologhe furlane, cul titul »Lezions par inglês«, i parês a jerin ducj positîfs, ancje il gno, jo o ai cjatât che al sedi une buine idee ancje doprâ l'inglês.
Impuartant al è cence dubi cognossi e imparâ la terminologjie e il mût di scrivi internazionâl, se tu vûs publicâ alc al nivel internazionâl no ti reste altri che no doprâ l'inglês.
Un esempli: agns indaûr o ai metût adun un dizionari etimologjic de lenghe albanese in lenghe slovene, se o ves doprât l'inglês il public potenziâl al sarès plui grant e si cjatarès ancje cualchi letôr. O un altri esempli il gno dizionari o gramatiche furlane par sloven. Jo o ai decidût doprâ il sloven ancje par meti a confront o meti adun doi amîs piçui.
La lenghe plui grande e à il public plui grant.
Cheste e je ancje une des resons, parce o cjatìn dome pôcs furlans che a sielzin il furlan cuant che a vuelin tocjâ o presentâsi denant di un public grant (p.e. nuie cotidians par furlan).
E cumò il pont negatîf di dute cheste storie.
Noaltris che o fevelin une lenghe no-inglese, si cjatìn intune posizion disavantazose in confront a chei che a fevelin dome l'inglês.
L'avignî?
L'inglês al deventarà une specie di lenghe mari di ducj.
O pensi che planc a planc ancje »i grancj« todescj, talians, francês, spagnûi a deventaran almancul bilengâi inglês + la lôr lenghe, noaltris invezit almancul trilengâi i furlans cul talian, e i slovens cul cravuat.
Il mont inglês al reste privilegjât. La idee dal esperant – dome un sium idealistic.

“esperanto “ pomeni “ta, ki se nadeja, upa” prim. lat. Sperare, Fr espérer, Sp esperar,

Govorci majhnih jezikov so v neenakopravnem položaju, objavljati moraš hočeš nočeš v angleščini, torej spet moraš-hočeš-nočeš potrebuješ pomoč, kdo že zna kvalitetno prevajati v angleščino.
V bodoče?
Znanje angleščine se bo nekako dvignilo na raven dodatnega maternega jezika, tako da bodo tudi »veliki« Nemci, Italijani, Francozi itd postali dvojezični, medtem ko oni manjši, kamor spada seveda tudi slovenščina, bodo vsaj trojezični.

Il plurâl ladin-furlan / ladinsko-furlanska množina

2008-12-08T14:55:00.001+01:00

Il plurâl asigmatic / nesigmatska množina

Doprant lis peraulis che si cjatin te gramaticute di Cadorini (Furlan di Praghe):
“Une prime dispartizion si pues fâle jenfri di peraulis che a finissin par vocâl e peraulis che a finissin par consonant. Il furlan cul ladin dolomitan a son interessantis inte suaze des lenghis romanichis parcè che biel che pal plui a vebin il plurâl sigmatic (= par -s), a àn ancje peraulis che a fasin il plurâl par palatalizazion.«
Il romanç suizar invezit, la ipotetiche sûr, al à dome il plurâl sigmatic:
bratsch – bratschs (braç)
figl – figls (fi)
figlia – figlias (fie)
chasa – chasas (cjase)
nas – nas (nâs)
tscharvè – tscharvels (cerviel)
pra – prads (prât)
vestgì – vestgids (vistît)

La lenghe sursilvane si compuarte dispès in mût diferent, salacor par sô posizion gjeografiche ae periferie dal teritori retoromanç.
La plui innomenade diference e je che il sursilvan nol cognòs la cussiclamade inovazion retoromance-ladine-furlane la palatalizazion dal K, C denant di A:
CANIS = sursilvan TGAUN = furl. cjan
CABALLUS = sursilvan CAVAI = furl. cjaval
Al podarès jessi un argument cuintri la lenghe protoretoromane.

Tal plurâl dai participis e adietîfs si manten il plurâl nominatîf latin –i, la plui part des lenghis romanzis e ancje dentri dal grup ipotetic retoroman-ladin-furlan a puartin indenant il –s latin dal vieri acusatîf.
sursilvan igl emploiau (<-atus) = l'impleât
sursilvan ils emploiai (sursilvan cumprau 'comprât' - cumprai 'comprâts' (f. cumpradas)

O par lâ indenant o disarès che il furlan e il ladin a fasin il plurâl ancje zontant un /j/.

Ce che al sucêt cuant che si met il /j/ daûr diviersis consonants lu mostrin ben lis lenghis slavis, p.e. il sloven voz+jen > vožen tal polac list + je > liście ’=listje’.
O tal rumen: TOT (= DUT), TO'ATĂ (=DUTE), toţi (=DUCJ), toate (=DUTIS).
Etimologjichementri il sun /j/ al pues divignî ancje daûr une vocalizazion secondarie dal s latin tant che tal esempli lat. plus > furl. plui ’bolj’:

1) -st + /j/ > -cj
puest > puescj, past > pascj, trist >triscj, chest ’ta’ > chescj, just > juscj.
ladin: cest - cesç, artist – artisç, chest - chisc

2) –l(i) + /j/ > -i
popul > popui, regâl > regâi, pâl > pâi, pendul > pendui, pericul > pericui.
-li + /j/ > -i : cjaveli > cjavêi, fenoli > fenôi, voli > vôi, vieli > viêi, pareli > parêi, pedoli > pedôi, zenoli > zenôi.
Ladin: local - locai, manual – manuai, personal - personai, statal - statai
-ol -oi control - controi, col – coi, mol - moi
-ul -ui popul - popui, baul - baui
-il -ii profil - profii, ciampanil – ciampanii, sotil - sotii, stabil - stabii
-el -iei agnel - agniei, restel - restiei, bel - biei
ciavel - ciavei, pavel - pavei, vel - vei, el - ei
nadel - nadei, bochel - bochei, dedel - dedei, stivel - stivei
fossel - fossei, toel - toei, tel - tei, sel - sei, mel - mei
-uel -uei lenzuel - lenzuei, ciajuel - ciajuei, peciuel - peciuei

Tal rumen sg. copil ’frut’ > pl. copii
dialets slovens p.e.: boljš(i), boljša > bujš, bujša.
ongjarês. kiabálj [-ba:j], lyuk [juk]
albanês ll> j : Sg. popull pl. popuj
bavarês l>j : todesc. alter > bavarês ojda

3)
-nt + /j/ > -ncj
grant > grancj, parint > parincj, tant > tancj
ladin: cant (dut cant) > canc (dut canc)

4) -n + /j/ > -gn
an > agn(s); lad. ann - agn
bon > bogn; lad. bon > bogn.
Ladin, ancjemò: degun - degugn, gran – gragn, termen - termegn, orghen - orghegn, orden – ordegn, cuecen - cuecegn, joen – joegn, dann - dagn

ladinsko-furlanska množina

Nesigmatska množina
Furlanščina je znana po tem, da ohranja izglasni latinski –s, npr. pri tvorbi množine. Skupaj z ladinščino pa pozna tudi nesigmatsko množino kot je posplošena v italijanščini.
Švicarska sestra romanč ima samo sigmatsko množino:
romanč:
bratsch – bratschs (furl. braç, ital. braccio)
figl – figls (furl. fi, ital. figlio)
figlia – figlias (furl. fie, ital. figlia)
chasa – chasas (furl. cjase, it. casa)
nas – nas (furl. nâs, ital. naso)
tscharvè – tscharvels (furl. cerviel, ital. cervello)
pra – prads (furl. prât, ital. prato)
vestgì – vestgids (furl. vistît, ital. vestito)

Sursilvanščina, eden izmed retoromanskih jezikov v Švici, se pogosto obnaša povsem drugače kot ostali retoromanski in ladinski jeziki, morda zato, ker se nahaja na skrajnem zahodu te skupine.
Prava izjema je, da ne pozna nebnjenja K, C pred A, prav to pa naj bi bil glavni argument za retoromanskost nekega jezika.
CANIS = sursilvan TGAUN = furl. cjan
CABALLUS = sursilvan CAVAI = furl. cjaval

Pri deležniku ohranja kot edini še latinsko množino na –i in se vede pri tem kot italijanščina:
sursilvan igl emploiau (<-atus) = furl. l'impleât (zaposlen, zaposleni)
sursilvan ils emploiai (sursilvan cumprau 'comprât' - cumprai 'comprâts' (f. cumpradas) (kupljeni)

poglejmo furlansko-ladinsko množino:

Tvorbe z obrazilom /j/
Na ednino se dodaja -i /j/, pri tem pride v besednem sandhiju do nebnjenja ali izpada
izglasniškega samoglasnika. Nebnjenje te vrste je značilno za slovanske jezike, predvsem
poljščino, podobno kot v furlanščini imamo npr. v poljščini: list + je > liście ’=listje’
Ali romunsko:
TOT (= furl. DUT 'vse'), TO'ATĂ (= furl. DUTE)
toţi (=furl. DUCJ), toate (= furl. DUTIS).
Etimološko je /j/ lahko nastal tudi po drugotni vokalizaciji izglasnega s-ja kot v primeru lat.
plus > furl. plui ’bolj’

1) -st + /j/ > -cj
puest ’mesto’ > puescj ’mesta’, past ’jedilo’ > pascj ’jedila’, trist ’žalosten’ >
triscj ’žalostni’, chest ’ta’ > chescj ’ti’, just ’pravičen’ > juscj ’pravični’.
ladinsko: cest - cesç, artist – artisç, chest - chisc

2) –l(i) + /j/ > -i
popul ’narod’ > popui ’narodi’, regâl ’darilo’ > regâi ’darila’, pâl ’kol’ > pâi
’koli’, pendul ’nihalo’ > pendui ’nihala’, pericul ’nevarnost’ > pericui ’nevarnosti’.
cjaveli ’las’ > cjavêi ’lasje’, fenoli ’sladki janež’ > fenôi ’sladki janeži’, voli ’oko’
> vôi ’oči’, vieli ’star’ > viêi ’stari’, pareli ’sličen’ > parêi ’slični’, pedoli ’uš’ > pedôi ’uši’,
zenoli ’koleno’> zenôi ’kolena’.
Ladinsko: local - locai, manual – manuai, personal - personai, statal - statai
-ol -oi control - controi, col – coi, mol - moi
-ul -ui popul - popui, baul - baui
-il -ii profil - profii, ciampanil – ciampanii, sotil - sotii, stabil - stabii
-el -iei agnel - agniei, restel - restiei, bel - biei
ciavel - ciavei, pavel - pavei, vel - vei, el - ei
nadel - nadei, bochel - bochei, dedel - dedei, stivel - stivei
fossel - fossei, toel - toei, tel - tei, sel - sei, mel - mei
-uel -uei lenzuel - lenzuei, ciajuel - ciajuei, peciuel - peciuei

romunsko edn. copil ’otrok’ > mn. copii
V slovenščini poznamo podobne razvoje iz narečij, npr. boljš(i), boljša > bujš, bujša.
madž. kiabálj [-ba:j], lyuk [juk] (luknja)
albansko ll> j : edn. popull mn. popuj
bavarsko l>j : nemško alter > bavarsko ojda

3) -nt + /j/ > -ncj
grant ’velik’ > grancj ’veliki’, parint ’sorodnik’ > parincj ’sorodniki’, tant
’tolikšen’ > tancj ’tolikšni’
ladin: cant (dut cant) > canc (dut canc)

-n + /j/ > -gn : dva primera: an ’leto’ > agn(s) ’leta’, bon ’dober’ > bogn ’dobri’; prim. lad.
bon > bogn. Razvoj je šel an + j > ajn, podobno tudi sl. spanje > ljublj. spajne.
Ladinsko še: degun - degugn, gran – gragn, termen - termegn, orghen - orghegn, orden – ordegn, cuecen - cuecegn, joen – joegn, dann - dagn

la idee di tornâ mai / vrnitev na svetega nikoli

2008-11-29T14:19:00.001+01:00

Il teme al rivuarde la nestre regjon comun, il Friûl e ancje la Slovenie.
Prin la domande ce ise la diference tra emigrazion e imigrazion?
La Emigrazion e je soredut il stât di scugnî lâ, te plui part dai câs cence la possibilitât di sielzi, la imigrazion e je la istesse robe dome cuntune conotazion un ninin plui negative te percezion de int, il stât atîf cu la possibilitât di sielzi, rivâ a un puest cu la idee di vê vantaçs economics.
Slovens e furlans a vevin lassât il lôr paîs plui che une volte, prin par lâ in Americhe, tal dopovuere o vevin prin la emigrazion politiche in Argjentine tal 1947 – cressût in Argjentine ancje il Ex-Prin Ministri de Slovenie Bajuk, plui tart tai agns Sessante e Setante al tache il gastarbeiterisim dopo il contrat todesc-jugoslâf a batin il tac tor di 50000 slovens pe Gjermanie, altris pe Svezie, Austrie e Suizare, i furlans a sielzin lis solitis destinazions, ma ancje i paîs francofons, la France, Belgjo.
Se si met a confront la migrazion in Europe e la situazion dai e-i-migrants, i esperts a disin che il plui positîf al è/jere il model svedês. Secont me positîf ancje l'esempli dal Ex-Berlin di bonât ocupât, cu lis sôs zonis militaris e civilis francesis, americanis o britanichis, o feveli par mê esperience personâl, al veve alc di un clime internazionâl, Berlin di bonât in chel timp al jere une isule politiche, une citât che ognidun al clamarès vulintîr la “nestre” citât, e no jere la citât dome dai todescj. Magari cussì no vuê dut al è gambiât, Berlin nol è plui une isule al è deventât di gnûf cjâf-lûc.
In Americhe o vevin une specie di clâf etniche pe imigrazion in vigôr ancjemò prin de seconde vuere mondiâl, vuê o podìn fevelâ di rassisim sociâl, il sisteme di fortificazion de Europe o Nord Americhe no mi pâr masse democratic, si cirin dome chei che a àn la scuele, bêçs evi.
Ma o vin ancje une migrazion interne, dentri des grandis fortificazions, cussì p.e. tal 2007 plui di 160.000 todescj a àn lassât il lôr paîs.
Al è un fat psicologjic che chei che a vevin lassât la sô patrie cu la idee di vuadagnâ bêçs par fâsi sù une cjase, gnove esistence, buteghe e.v.i. no tornin plui. Parcè? E scuasit ducj a jerin partîts cu la idee di tornâ dopo 2-3 agns.

vrnitev na svetega nikoli

Vprašanje, kaj je razlika med emigracijo in imigracijo. Emigracija je izselitev, imigracija pa priselitev ali vselitev.
V bistvu je to eno in isto, čeprav ko slišimo za emigracijo, se zadeva mogoče sliši bolj pozitivno, kajti nekdo je moral zapustiti dom, ne da bi pri tem imel, ne krivde, ne možnosti izbire, pač revež, saj so že v starodavnem času razpošiljali posameznike za kazen. Imigracija pa se veže prej z aktivno izbiro in ekonomsko prednost.
Slovenci in Furlani so stalno zapuščali domovino v raznih obdobjih, delež izseljencev je nad 10 odstotkov v določenih predelih še precej višji npr. Prekmurje, Dolenjska ali pa furlanska Karnija, če primerjamo npr. s sosednjo Avstrijo, tam takega izseljavanja ni bilo (z izjemo Gradiščanske, ki pa je bila zgodovinsko vedno madžarska). Najprej se je šlo v Severno Ameriko, po drugi svetovni je večina Slovencev izbrala okoli 50000 Zahodno Nemčijo, večjo število še Švedsko, Avstrijo in Švico, Furlane je vleklo bolj v francoske dežele, Francijo, Belgijo.
Če primerjamo migracijsko situacijo v Evropi, ni bilo nikjer prave politike na to, najboljša naj bi bila še situacija na Švedskem, iz lastnih izkušenj lahko pritrdim pozitivno oceno tudi za Zahodni Berlin. Zahodni Berlin je bil vse do padca zidu vedno drugačen kot ostala Nemčija, obstajala je neke vrste berlinske identitete, ljudje so se ne glede na ozadje počutili Berlinčane. Zahodnega Berlina z vidno prisotnostjo zaveznikov ni več, žal!
V Ameriki so zgodaj uvedli etnični ključ, torej imigracija iz želenih držav, danes ni več etničnega ključa, danes gledajo ne samo v Ameriki, tudi v drugih utrdbah, po tem kaj konkretno rabijo, izobrazba ali denar. Gredo pa tudi iz ene »utrdbe« v drugo, tako je npr. samo v letu 2007 več kot 160.000 Nemcev zapustilo Nemčijo za Kanado, Norveško, Avstralijo, Brazilijo itd.
Psihološko dejstvo je, da če se odločiš in odideš s kratkoročnim ciljem toliko zaslužiti, da bi zadoščevalo za hišo ali za kako večjo investicijo, je malo verjetno, da se boš sploh kdaj vrnil.

Sedma učna ura / La setime lezion

2008-11-23T15:38:00.002+01:00

Vuê o ai decît di tirâ fûr alc de Biblie, no pal ultin al è une vore interessant meti a confront i diviersis traduzions:

Jezus potuje in uči / Peregrinazions apostolichis

(Evangelij po Marku 1, Vanzeli di Marc Cjapitul 1)

35
SLOVEN:
Navsezgodaj, ko je bilo še čisto temno, je vstal, se odpravil ven na samoten kraj in tam molil.

FURLAN:
Tal indoman, unevore a buinore, al jevà, al jessì e si ritirà tun puest fûr di man, là che si fermà a preâ.

36
Simon in njegovi tovariši so mu sledili.

Alore Simon cui siei compagns si metè a cirîlu

[Coment: slediti al vûl dî “lâ daûr” te version furlane o vin il verp “cirî”]

37
Ko so ga našli, so mu rekli: »Vsi te iščejo.«

e, dopo di vêlu cjatât, i disin: «A son ducj che ti cirin!».

38
Rekel jim je: »Pojdimo drugam, v bližnja naselja, da bom tudi tam oznanjal, kajti za to sem prišel.«

Ur dîs: «Anìn di une altre bande, tai borcs dulintor, par predicjâ ancje li. Par chest, difat, o soi jessût».

39
In prihajal je v njihove shodnice, oznanjal po vsej Galileji in izganjal demone.

E al lè predicjant tes lôr sinagoghis par dute la Galilee e parant fûr i demonis.

Besede/Peraulis:

navsezgodaj (av) unevore a buinore // < na vse zgodaj = »su dut« + zgodaj di buinore
ko (con) cuant che // la coniunzion subordinant »ko« e introdûs une frase temporâl
še (av) ancjemò
čisto (av) dal dut, pardabon, une vore // al diven dal adietîf »čist« pulît, mont, net, smondeât
temno (av) scûr // dal adietîf temen
teman (/temen), -mna, -mno (adj) scûr
vstal je vstal L-participi di vstati
vstáti [ustati] (vstánem) alçâsi, jevâsi
odpravil se odpravil L-participi di > odpraviti
odpráviti jessî, partî
ven (av) fûr
samòten fûr di man; na samoten kraj tun puest fûr di man
tàm (av) là
molíl L-participi di moliti.
molíti (molim) preâ
njegòvi mpl od njegov
njegòv, -a, -o (pro) so, sô
továriš, -a (m) compagn
továriši mpl di tovariš
mu pron pers dat sg clitic di on
sledíli L-participi di slediti
sledíti (sledím) lâ daûr
njèmu pron pers dat sg di on
našlí L-part di najti
nájti (nájdem) cjatâ
rèkli L-participi di reči
rèči (rèčem) dî
vsi [u'si] mpl di ves
ves, vsà, vsè (pron) dut
te pron pers acus clitic di TI »tu«
tèbe pron pers acus/gjen clitic di TI
íščejo 3pl pres di iskati
iskáti (íščem) cirî
jim (=ur) pron pers dat pl clitic di on
pojdímo = anìn (imperat 1sg di ITI
íti (grem) = lâ
drugám (adv) di une altre bande
v bližnja naselja acus di direzion al rispuint a la domande dulà?
blížnja acus npl di bližnji
blížnji, -a, -e (adj) di dongje, vicin, dulintor
nasélja acus npl di naselje
nasélje, -a (n) borc
da (coniunzion finâl) par; da bom tudi tam oznanjal par predicjâ ancje li
bom (1 sg fut di jessi)
tam (av) li
oznánjal L-part. pass. Di oznanjati
oznánjati (oznánjam) predicjâ
kájti (coniunzion causâl) par il fat che, par vie che, parcè che
za to
príti (prídem) vignî
prišèl L-part di priti
prihájati prihajal
njíhove pron possess. lôr
shódnica, -e (f) sinagoghe; la peraule e diven dal verp »s+hoditi«
shodnice (acus pl f direzion) di shodnica
po (prep + loc) par; po vsej Galileji par dute la Galilee
vsej loc. sg di ves »dut«
Galileji loc. sg. di Galileja
Galileja, -e (f) Galilee
izgánjal part. pass. di izganjati
izgánjati (izganjam) parâ fûr
demone acus pl
demon, -a (f) il demoni

Slovnica / Gramatiche

Il pronon possessîf / svojilni zaimek

moj oče = (il) gno pari
moja žena = (la) mê femine
moje morje = il gno mâr
moji konji = i miei cjavai
moje sestre = lis mês sûrs
moja jezera = i miei lâcs
tvoj brat = (il) to fradi
tvoji bratje = i tiei fradis

Te tierce persone:
il sloven al diferenzie ancje il gjenar dal proprietari cussì si scuen sielzi il pronon possessîf de tierce persone daûr il gjenar dal proprietari.
Viodìn un esempli:
(Janezov brat) njegov brat = (il fradi di Janez) il so fradi – Janez al è il proprietari. Il gjenar dal proprietari al è masculin. Viodût chest tu scuegnis sielzi il pronon possessîf masculin NJEGOV.
(Mickin brat) njen brat = (il fradi di Micka) il so fradi – Micka e je la proprietarie. Il gjenar de proprietarie e je feminine. Alore si scuen sielzi il feminin NJEN.
njegovi psi = i siei cjans (il proprietari al è masculin)
njeni psi = i siei cjans (la proprietarie e je feminine)

RAZPREDELNICA / LA TABELE
cuntun
OBIET SG /// PL
OBIET masc/femin/neutri /// masc/femin/neutri

JAZ/ moj,moja,moje /// moji, moje,moja
TI/ tvoj,tvoja,tvoje /// tvoji,tvoje,tvoja

ON/ njegov,njegova,njegovo /// njegovi njegove njegova
ONA/ njen,njena,njeno /// njeni njene njena

MIDVA/ najin najina najino /// najini najine najina
VIDVA/ vajin vajina vajino /// vajini vajine vajina
ONADVA/ njun njuna njuno /// njuni njune njuna

MI/ naš,naša,naše /// naši,naše,naša
VI/ vaš,vaša,vaše /// vaši,vaše,vaša
ONI/ njihov,njihova,njihovo /// njihovi,njihove,njihova

Il tiermin „retoroman-ç“ e „la cuistion ladine" / Izraza „retoromanski“ in „ladinsko vprašanje"

2008-11-05T13:39:00.002+01:00

Te foto:
Theodor Gartner (nassût tal 1843 a Viene -1925) daspò il studi de matematiche al lavore tant che insegnant di chimiche e fisiche, tal 1876 daspò il so prin incuintri cu la culture ladine al tache a interessâsi al mont ladin-retoromanç e diven un dai plui grancj cognossidôrs de culture e lenghe ladine-retoromanze.

Na Sliki:
Theodor Gartner (1843-1925) po študiju matematike dela kot učitelj kemije in fizike, 1876 se začne po prvem srečanju z ladinsko kulturo zanimati za retoromanski svet. Danes slovi za klasika romanistike in snovatelja sodobnih raziskav retoromanske kulture in sveta.

Il tiermin „retoroman-ç“ e „la cuistion ladine“

A esistin fin al di di vuê dôs posizions tradizionâls:
1) il concet “la unitât ladine”
la unitât lenghistiche dal romanç (Suizare), ladin (dolomitan), furlan
La storie de cuistion ladine e tache cui “Saggi ladini” dal gurizan G.I.Ascoli (1829-1907). Ascoli al fevele di une zone lenghistiche e le clame “favella ladina” ven a stâi un »ladin comun«.
Al ven daûr il professôr austriac Theodor Gartner (1843-1925) cu la “Rätoromanische Grammatik (1883)” e “Handbuch der rätoromanischen Sprache und Literatur (1910)“.

2) cheste unitât e je un costrut teoretic-lenghistic cence une realtât storiche-sociologjiche
Esponents de cuintriposizion si cjatin in prime rie tra i talians:
Carlo Battisti (1882-1977) divignint dal Val di Non (Trentin) e il diatolic dal Tiessin Carlo Salvioni (1858-1920) a fevelin di pocs svilups comuns dentri dal grup ipotetic romanç- ladin-furlan, plui clâr e evident invezit al sedi il numar di leams dentri dute la regjon alpin-lombarde che e cjape dentri ancje i dialets de periferie di cheste stesse regjon il romanç, ladin e furlan.
Di chel timp in ca o fevelìn di »Ascolians« e »Battistians«. A Ascoli no i interessavin lis consecuencis politichis, par dute une altre robe la posizion dai Battistians che al fevele de »talianitât« de dute la regjon ancje di chê Suizare, la lenghe taliane e je la base, ancje pal romanç.

Naturalmentri al tache une discussion politiche, pai Suizars cheste cuistion di fâ part de »talianitât« sì o no e je une cuistion che al rivuarde la lôr identitât, lôr i lenghiscj romançs Robert von Planta, Jakob Jud, Chasper Pult a jerin cuintri.
Magari cussì no messedâ cuistions politics e lenghistics no jude la ricercje in chest câs, fin vuê i studiôs no àn cjatât une clarificazion dal probleme, a restin a di une bande i »Ascolians« e pe altre i »Battistians«.

Cussì si cjate la posizion ascoliane in diviersis libris di riference de romanistiche (p.e. Lausberg, Vidos, Rohlfs).
Carlo Tagliavini, un grant lenghist e romanist talian, ancje cognossidôr de lenghe albanese e dal rumen, al clame chest grup »ladino« però cuntun ciert dubi parvie il fat che si cjate dome pôc fûr par fûr comun-esclusîf (che no si cjate adaltrò tai dialets alpin-talians).
Tal ultin timp si doprin ancje gnûfs tiermins tant che »rhéto-frioulan« o »Alpenromanisch«.
La vore di riference il »Lexikon der Romanistischen Linguistik (LRL): Band III Die einzelnen romanischen Sprachen und Sprachgebiete von der Renaissance bis zur Gegenwart: Rumänisch, Dalmatisch / Istroromanisch, Friaulisch, Ladinisch, Bündnerromanisch.“ e trate lis feveladis in mût disseparât.

Il miscliç di fatôrs lenghistics e fûrlenghistics
Lenghistichementri si cjate il romanç une vore dongje ai dialets lombarts te istesse aree gjeografiche, culturâl, storichementri però si cjate intun contest dal dut diviers, ergo il romanç nol è un dialet talian – la definizion »ce isal un dialet e ce ise une lenghe« e je simpri une definizion fûrlenghistiche o politiche dipindint dal contest sociologjic, culturâl e storic.

La definizion lenghistiche
I criteris lenghistics a pro di une »Unitât ladine«
1) - conservazion dal –s in posizion finâl
2) - i grups: consonant + L (cl, gl, pl, bl, fl)
3) - palatalizazion dal K, G denant dal A:
CASA > dolom. césa, furl. cjase, puter chesa
CAPUT > dolom. céf, furl. cjâf, puter cho

Dome il pont 3) la palatalizazion e je une inovazion gnove di chest grup e un fuart argument a pro de »Unitât ladine«.
I archaisims però si puedin spiegâ ancje cu la »Randzonentheorie« ven a stâi feveladis che si cjatin su la periferie a mostrin un caratar archaic, alore al podarès jessi ancje un argument cuintri la »Unitât ladine«.

Secont la dialetometrie
La dialetometrie e cîr di meti adun dut ce che a àn in comun dôs feveladis daûr une calcolazion numeriche-statistiche, si fevele di un »Geotip«.
Il geotip al è la unitât gjeografiche cuntun ciert numar di câs comuns. Secont la dialetometrie la retoromanicitât e va jù viers il soreli jevât (Friûl) e sud (viers il venit).

Un fat evident pal ognidun che al met a confront il romanç, ladin e il furlan. Il ladin si cjate tal mieç, il furlan intune posizion periferiche.
Dopo dut chest o varès gust di cognossi i dialets romançs e ladins, une vore biel il esempli dal innomenât Gartner che dopo une passade pe Ladinie al veve risolvût di studiâ il ladin. Grande robe se si impensìn che chest omp al jere un matematic. (alc su Gartner si cjate ancje te ultime Patrie).

Izraza „retoromanski“ in „ladinsko vprašanje“

Ladinsko vprašanje se razlaga na dva načina:
1) Ladinska enotnost
Jezikovna enotnost švicarskega romanča, dolomitske ladinščine in furlanščine
Zgodovina ladinskega vprašanja se začenja z delom “Saggi ladini” goriškega poliglota G.I.Ascolija (1829-1907). Ascoli govori o nekem jezikovnem območju, ki ga imenuje “favella ladina” (ladinski govor) ali drugače »skupni ladinski jezik«.
Sledi avstrijski učenjak Theodor Gartner (1843-1925) z “Rätoromanische Grammatik (1883)” in “Handbuch der rätoromanischen Sprache und Literatur (1910)“.

2) Ladinska enotnost je zgolj teoretska zgradba jezikoslovcev brez kake resnične, zgodovinske ali družbene osnove
Zagovorniki te protipozicije se najdejo predvsem med Italijani:
Carlo Battisti (1882-1977), domačin iz ladinske Nonske doline »Val di Non« in tesinski narečjeslovec Carlo Salvioni (1858-1920) govorita o redkih skupnih razvojev znotraj predpostavljene ladinske skupine, več naj bi bilo skupnega znotraj celotne alpskoitalijanske skupine, švicarski romanč, dolomitska ladinščina in furlanščina naj bi spadali v to alpsko italijanščino kot obrobna narečja.

Od vsega začetka obstaja tabor »Ascoliancev« in »Battistiancev«. Ascolija niso preveč zanimale politične posledice, drugače so razmišljali Battistianci, ki pripisujejo »italijanskost« celotni regiji tudi romanski Švici, italijanščina naj bi bil osnovni jezik za vse, tudi za švicarski romanč.

Vmešala se je tako tudi politika, Švicarji se sklicujejo na lastno identiteto in zavračajo neko naditalijanskost, švicarski jezikoslovci kot Robert von Planta, Jakob Jud, Chasper Pult so proti.
Žal je težko priti do rezultata, če se meša jezikoslovje s politiko, do danes ni prišlo do neke splošno sprejete razlage, ostajajo na eni strani »Ascolianci« po drugi pa »Battistianci«.

Najdemo ascoliansko videnje v raznih romanističnih učbenikov (npr. Lausberg, Vidos, Rohlfs).
Carlo Tagliavini, velik jezikoslovec in italijanski romanist, ukvarjal se je tudi nemalo z albananščino in romunščino, imenuje omenjeno skupino (romanč, ladinsko, furlansko) »ladino«, dodaja pa, da ima tudi dvome, kajti zelo je malo takega, kar je značilno samo za to skupino in ne za druge alpsko italijanske govore.
V zadnjem času se rabijo tudi izrazi »rhéto-frioulan« in »Alpenromanisch«.
Referenčni pregled »Lexikon der Romanistischen Linguistik (LRL): Band III Die einzelnen romanischen Sprachen und Sprachgebiete von der Renaissance bis zur Gegenwart: Rumänisch, Dalmatisch / Istroromanisch, Friaulisch, Ladinisch, Bündnerromanisch.“ obravnava vsak jezik posebej in ne znotraj enotne retoromanske ali ladinske skupine.

Mešanje jezikovno z izvenjezikovnim
Jezikoslovno se švicarski romanč nahaja blizu zemljepisno sosednim lombardskim govorom, zgodovinsko in kulturno ne pripadata istemu ozadju, romanč potemtakem ni italijansko narečje, ampak samostojni jezik – kajti jezik se definira predvsem izvenjezikovno, torej to, kaj je jezik, kaj pa narečje, odloča politika in ne jezikoslovje.

Jezikoslovni kriteriji
Za ladinsko enotnost govorijo:
1) – ohranitev izglasnega s-ja
2) – ohranitev sklopov: soglasnik + L (cl, gl, pl, bl, fl)
3) – nebnjenje K, G-ja pred A-jem:
CASA > dolom. césa, furl. cjase, puter chesa
CAPUT > dolom. céf, furl. cjâf, puter cho

Samo točka 3) nebnjenje je nova skupna inovacija ladinskega trojčka in obenem govori za predpostavljeno enotnost.
Arhaizme lahko razložimo s klasično »Randzonentheorie«-jo, ki pravi, da govori na obrobju ohranjajo pogosto starejša stanja.

Glede na dialektometrijo:

dialektometrija išče skupne pojave v dveh govorih, jih prešteje in izračuna statistiko, skupek skupnih pojav imenuje pri tem Geotip.
Taka statistična analiza »retoromanskosti« ali »ladinskosti« kaže, da je podobnost vedno manjša proti vzhodu in jugu, torej proti Furlaniji. To lahko vsakdo sam preveri, če primerja neko poljubno besedilo teh jezikov, videl bo, da se ladinščina nahaja nekje v sredi med romančem in furlanščino, furlanščina pa na obrobju.

ongjarês -nyi = furlan Une cuantitât grant tant che / madž. –nyi = količina, ki je tako velika kot

2008-10-25T13:16:00.001+01:00

Intun zornâl ongjarês o ai let un articul sul taramot in Cine »Magyarországnyi ember érintett közvetlenül a kínai földrengésben.« che al vûl dî voltât par furlan »peraule par peraule«: Un numar grant tant che la popolazion de Ongjarie colpît diretementri tal taramot cinês.«
Mi pâr un biel esempli par presentâ il sisteme aglutinant. Aglitunant al vûl dî che lis relazions gramaticâls a vegnin esprimudis cuntune schirie di sufìs (par dîlu intun mût plui sempliç possibil). Propit par chest o cjatìn simpri peraulis une vore lungjis intes lenghis aglutinantis tant che tal ongjarês o turc. Une pronunciazion eficace e garantìs la armonie vocale: p.e. al è plui facil pronunciâ la secuence: »mamama« che no la secuence »mimome«.

Il tip aglutinant cun esemplis ongjaris:
falumban = falu »paîs« + -m »gno« + -ban »in, a (locâl) = tal gno paîs
hetente = hét »setemane, siet tant che il furlan setemane« + -ente »ogni« = ogni setemane
barátomként = barát »amî« + -om »gno« + -ként »tant che« = tant che gno amì
Za (un po) polisintetic o incorporatîf a son lis costruzions ongjaris cul obiet incorporât:
látta = latt – a : al à viodût »alc di concret« p.e. »al à viodût il film«
látod? = viodistu chel chi (alc di concret)

Alore viodìn la nestre frase:
Magyarországnyi ember érintett közvetlenül a kínai földrengésben.
Magyarországnyi = Une cuantitât grant tant che la Ongjarie
ember = omp
érintett = tocjât, colpît, participi passât dal verp »érinteni« tocjâ
közvetlenül = diretementri, componût in mût aglutinant di: köz + ve + tlen + ül
a = il, la , articul
kínai = chinês , comp. di kína + i , p.e. il vin »furlan-ongjarês« si clame Tokaji (o par furlan Tocai) al diven di Tokaj (il paîs Tokaj) + i = il vin de regjon/lûc »Tokaj«, o voltât par furlan »Tocaiês«
földrengésben = tal taramot , componût di: föld »tiere« + reng »movi« + és »sufìs nominâl + ben »posposizion: in, a«
Interessant e je cheste composizion »Magyarországnyi« = Une cuantitât grant tant che la Ongjarie
Il sufìs« –nyi« al vûl dî »une cuantitât grant tant che«

madž. –nyi = količina, ki je tako velika kot

V nekem madžarskem časopisu sem srečal naslednji stavek o potresu na Kitajskem »Magyarországnyi ember érintett közvetlenül a kínai földrengésben.« dobesedno prevedeno nekako takole: Ljudi v številu toliko kot celotno prebivalstvo Madžarske so neposredno prizadeti pri kitajskem potresu.
Recimo, da je to lep primer za aglutinativni jezik. Pri aglutinativnih jezikih se slovnični odnosi izražajo s pomočjo pripon, včasih sledi na koncu cela vrsta pripon ena za drugo. Zato ni nič čudnega, da so besede v teh jezikih včasih precej dolge.
Da dolge sklope laže izgovorimo, pride znotraj besed do večje ali manjše vokalne harmonije, kar pomeni, da je izgovor samoglasnikov znotraj iste besede podoben, npr. laže je izgovoriti »mamama« kot pa sosledje »mimome«.

nekaj madžarskih primerov:
falumban = falu »vas« + -m »moja« + -ban »v« = v moji vasi
hetente = hét »teden, sedem (kot »sedmica za teden«)« + -ente »vsak« = vsak teden, tedensko
barátomként = barát »prijatelj« + -om »moj« + -ként »kakor« = kakor prijatelja
Korak naprej je polisintetični ali inkorporacijski tip, kjer se celotni stavek »vtelesi« v eni besedi. Deloma je to tudi res v naslednjih madžarskih primerih:
látta = videl je nekaj določenega, npr. film, znano osebo
látod? = ali si videl tisto, to tu, ta film...

Zdaj pa zgornji primer:
Magyarországnyi ember érintett közvetlenül a kínai földrengésben.
Magyarországnyi = v številu toliko kot celotno prebivalstvo Madžarske
ember = človek
érintett = prizadet od »érinteni« dotikati, prizadeti
közvetlenül = neposredno, sestavljeno iz: köz + ve + tlen + ül
a = določni člen
kínai = kitajski , sest. iz kína »Kitajska« + i »-ski« , npr. najdemo ta –i tudi v imenu vina Tokaji (slovensko Tokaj ali furlanski Tocai), kar je iz Tokaj (mesto Tokaj) + i = torej vin iz regije »Tokaj«, ali prevedno »Tocajski«
földrengésben = v potresu , sest. iz föld »zemlja« + reng »tresti, premikati« + és »pripona za tvorbo samostalnikov« + ben »v«
Zanimiva pa predvsem prva beseda »Magyarországnyi« = v številu toliko kot celotno prebivalstvo Madžarske – ali po domače: »za eno Madžarsko - ljudi«
Pripona « –nyi« pomeni torej »količina, tako velika kot«

Il buteghîr multilenghâl / Večjezični trgovec

2008-10-19T13:40:00.008+01:00

Fotos:
1) detai furlan de glesie di Tarvis (a son raris lis scritis par furlan in Tarvis)

2) La glesie di Travis/Trbiž (lat. Tarvísium > slov. Trbíž v=slov. b: cf. Villach : Beljak, Veldes = Bled, un procès tipic slâf, cf. turc fasulj > serp pasulj)

Sliki:
1) redki furlanski napis v trbiški cerkvi
2) trbiška cerkev (lat. Tarvísium > slov. Trbíž v=slov. b: primerjaj: Villach : Beljak, Veldes = Bled, splošno slovanski razvoj, prim. turško fasulj > srbsko pasulj)

Il buteghîr multilenghâl / Večjezični trgovec

Cuant che a fevelin de opare o de vite di un scritôr a disin „Il so stîl al fo personâl, unic, naratîf, iripetibil, espressîf, polemic,
Ognidun al à il so stîl e caratar, nuie strani ancje ogni scritôr al va daûr un so mût.
„Par dî lâ veretât” (interessant cheste frase universâl, retoriche cence nissune significance tant che il „Bundì” che si dopre ancje in altris lenghis e culturis ongjarês „Elmondom őszintén”, tod. „Um die Wahrheit zu sagen” o par sloven „po pravici povedano” a son pôcs i scritôrs e oparis che mi plasin, dispès mi disin lei chest o chel e dopo un par di pagjinis o resti malapaiât. Par nomenâ doi esemplis positîfs, mi vegnin iniment il polac Tadeusz Konwicki cul so mont socreâl (di realisim socialist) plen di emozions o Alberto Moravia, ma ancje classics tantche il todesc E.T.A. Hoffmann o Puškin (stîl: psicologjic, mistic, metafisic, romantic..). Al moment o lei alc di G.G. Márquez e mi plâs di mancul o salacor no lu capìs, però tal so romanç si cjate une frase interessante:
»Tu scuegnis savê lis lenghis, cuant che tu vuelis vendi alc, invezit se tu sês daûr a comprâ alc, di colp ducj ti capissin«
L´interès economic alore tant che te nestre storie resinte cuant che si fevelave par sloven o cravuat cui clients slovens e cravuats (e podopo ancje cui ongjârs) a Triest o a Tarvis, ma ancje dapardut in Carintie, p.e. a Borovlje/Ferlach (scritis dapardut in sloven) – vuê i clients slovens no vegnin plui. Clients slovens e cravuats si cjatin ancjemò vuê a Graz (il non al diven dal sloven „Gradec“ = cjistielut) te IKEA (dulà che si fevele dome par todesc e inglês ancje se un su cuatri al ven de Slovenie o Croazie par spindi i bêçs), cumò tra mancul di un mês e vierzarà ancje l'Ikea di Clanfurt, alore di gnûf clients slovens a Clanfurt.

Večjezični trgovec

Ko govorijo o delu in življenju nekega pisatelja, pravijo „njegov slog je oseben, edinstven, pripovedovalen, neponovljiv itd.
Po naravi ima vsak svoj značaj, to velja seveda tudi za pisce. Meni je, po pravici povedano, le redkokdaj kaka knjiga všeč, ponavadi sem prej ali slej razočaran, ali se vleče, ni pravega zaključka ipd. Dobri se mi zdijo npr. poljski klasik iz socrealnega časa Tadeusz Konwicki, Alberto Moravia, pa tudi nekateri klasiki kot E.T.A. Hoffmann ali Puškin (psihološki, metafizični..). Trenutno se dajem ravno z nekim delom G.G. Márqueza, ni ravno to, kar sem pričakoval, ali vseeno bi navedel zanimiv stavek iz tega dela:
„Jezike moraš obvladati, kadar kaj prodajaš«.. »Kadar pa človek kupuje, ga vsi razumejo«
Torej stari, dobri gospodarski interes, dobro poznamo to, deloma iz lastnih izkušenj, kako je izgledalo nakupovanje kakih 25 let nazaj v Trstu, Trbižu ali na Koroškem, kjer so na vsaki bencinski črpalki zunaj stale palete Minas kave, čeprav smo kupili raje Alvorado, seveda povsod so stregli v slovenščini, naj si bo to v Italiji ali na Koroškem, če je bilo treba so bili v stanju v trenutku prebasati na hrvaško, če pa je bila nuja so tudi nujni madžarski ali poljski inventar obvladali.
Danes teh kupcev ni več, dosti jih je še v Gradcu (Graz) v tamkajšnji Ikeji, kjer se mi zdi, da je vsak drugi ali Slovenec ali Hrvat (prodajalci vidim so tu manj prilagodljivi, sporazumevajo se v angleščini). Bomo videli kako bo zdaj, ko bodo novembra meseca odprli Ikejo v Celovcu – slovenskih kupcev bo dost, to je že zdaj jasno.