L I B E R T A R E C

On a need to know basis

2009-11-25T14:37:00.004+01:00

Kadrovanje na Ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo.

Zategovanje pasov (na pravem mestu)

2009-11-25T09:26:00.007+01:00

Če se poraba javne uprave zmanjša za samo 10 odstotkov, lahko ob nespremenjenih ostalih parametrih odpišemo davek na dohodek vsem delavcem z minimalno plačo in dodatnim 30 tisoč delavcem, ki so v pasu dviga 100€ nad minimalno plačo. Na ta način brez škode za gospodarstvo dvignemo plače za omenjenih 100€.
-- Boris Meglič

Statistike in predsodki VI.

2009-11-25T09:18:00.008+01:00

Vir: Mike Perry

Preberite si še:
- Statistike in predsodki V. (o "dveh službah" in prostem času prebivalcev ZDA)
- Statistike in predsodki IV. (o najvišjih korporacijskih davkih)
- Statistike in predsodki III. (o kriminalu v ZDA)
- Statistike in predsodki II. (o splavu v Sloveniji)
- Statistike in predsodki I. (o umorih v Belgiji in v ZDA)

Politični razred

2009-11-25T09:00:00.005+01:00

Spodnji graf prikazuje, koliko izkušenj v gospodarstvu so imeli člani kabineta posamičnega ameriškega predsednika.

Vir: Forbes

Trajnostni razvoj in solidarizem v številkah

2009-11-25T08:49:00.006+01:00

"Ko je ta vlada začela mandat, je znašala zunanja zadolženost države 22 odstotkov BDP. Do konca mandata se bo ta zadolženost po napovedi ministrstva za finance povečala na 56 odstotkov BDP."
-- Boštjan Vasle

Davkoplačevalci spet plačujemo nerazumljeno strokovnost ustavnega sodišča

2009-11-24T13:36:00.005+01:00

Davkoplačevalci smo te dni (ponovno) plačali odškodnino zaradi malomarnega dela Ustavnega sodišča.

Tokrat smo gospe Alenki Blaž Gaspari po volji Evropskega sodišča za človekove pravice (primer št. 21055/03) izplačali 4.000 EUR odškodnine in 2.000 EUR za stroške. Gospe Blaž Gaspari je bila v postopku pred ustavnim sodiščem kršena pravica do izjave (t.i. fair hearing), ker je ustavno sodišče po malomarnosti ustavno pritožbo in poziv gospe Blaž Gaspari, naj navede svoje stališče do ustavne pritožbe, dokazljivo vročalo na napačen naslov.

Za napako ustavni sodniki seveda po slovenski pravni tradiciji ne odgovarjajo ne materialno ne moralno.

Novico objavljamo tudi v imenu tistih slovenskih medijev, ki je iz razumljivih vzrokov ne bodo, ker so njihovi novinarji te dni zasedeni s sodelovanjem v finski kriminalistični preiskavi.

Diskriminacija pri zaposlovanju

2009-11-24T08:55:00.004+01:00

Evropski poslanec Jelko Kacin meni, da potrebujemo diskriminacijo pri zaposlovanju. Član ALDE se je za podporo kršenju temeljnih človekovih pravic in opuščanju zahodnih liberalnih in demokratičnih načel odločil po posvetu z aktivisti skrajne levice, ki ga je napačno razumel kot "posvet z državljani". Če boste čez nekaj let v svojem podjetju prisiljeni namesto dobrega zaposliti slabega delavca (ker je pripadnik določene rase; spola; ker je določene starosti; ker pripada "socialrazredu", na katere marksisti ideološko delijo ljudi; ali pa zaradi drugih osebnih okoliščin) ne pozabite kdo je odgovoren za to.

Delogate

2009-11-23T15:34:00.010+01:00

"Prejšnji teden je na Finsko prišel neznanec iz Dela in nam dal nekaj informacij in dokumentov, ki se nanašajo na brezplačnike. Za informacije smo slišali prvič."

-- Današnja izjava Björkqvista v zvezi z dokazi o financiranju brezplačnikov, do katerih naj bi se po poročanju Dela s kriminalističnim delom dokopali Finci.

There goes a perfectly good Copenhagen

2009-11-23T12:56:00.004+01:00

Vdor v računalniški sistem Climatic Research Unit (CRU) in posledična objava elektronskih dopisovanj med vodilnimi znanstveniki s področja podnebnih sprememb je v svetovni blogosferi zanetil polemični vihar, kakršnega ni bilo vse od objave kandidature Sarah Palin.

Trajnostni razvoj

2009-11-23T10:30:00.009+01:00

Nič skrbet'. Od ljudi, ki so s svojo nesposobnostjo svetu priskrbeli dokaz, da se politično ne da načrtovati razvojnih četrtletk bo kmalu prišel celovit plan razvoja za prihodnje štiri generacije.

Razlika med rdečim in zelenim na primeru avtomobilskega davka

2009-11-23T09:27:00.017+01:00

1. Avtomobilski davek ne obdavčuje dejanskih izpustov ogljikovega dioksida, ampak potencialne izpuste. Zakaj že osebo A (lastnika močnega avtomobila) obdavčiti bolj od osebe B, če oseba B naredi letno sto tisoč kilometrov, oseba A pa dvajset tisoč?

2. Če bi bil cilj davka znižati izpuste ogljikovega dioksida bi namesto avtomobilov preprosto obdavčili gorivo (Pigou).

3. Cilj ni znižanje izpustov, ampak polnjenje državne blagajne in podaljševanje agonije propadlih paradigem nacionalnega interesa in solidarizma; na katerih so tokrat želeli zgraditi novi svet.

4. Z novim davkom na avtomobile Slovenci in Slovenke plačujemo za tropartitni dogovor Pahor - Sarkozy - slovenski davkoplačevalci. Pahorju socialni mir; Sarkozyju zakon, ki je pisan na kožo nekaterim francoskim proizvajalcem; slovenskim davkoplačevalcem pa ... račun.

5. Režim na podlagi pseudo-znanosti piše pravljične deklaracije. Z njimi nas opozarja, da bomo morali za nekakšno "rešitev planeta" zategovati pasove. Ne mi, gospodje. Vi! Po več raziskavah smo najbolj obdavčeni zemljani. Mi plačujemo preveč, ne pa premalo! Čas je, da vi začnete manj in bolj razumno trošiti.

6. Avtomobilski davek je v resnici davek na "luksuz" oziroma tisto, kar kaviar socialisti razumejo kot "luksuz". Kot v vsakem socializmu so tudi v njihovem vsi luksuzi enakopravni, vendar pa so nekateri bolj enakopravni od drugih. Naprimer ljubezen drugih ljudi do hitrih in dobrih avtomobilov je luksuz. Njihova nekajkrat vrednejša vikendica v Triglavskem narodnem parku pa ne.

Petkove protirecesijske VII.

2009-11-20T14:42:00.015+01:00

Slovenec pride na hrvaško mejo.
Hrvaški carinik ga vpraša: "Kam pa vi?"
Slovenec odgovori: "V Južno Afriko. Pa vi?"

Medvedjev pošlje Pahorju telegram s čestitkami ob zmagi.
"Čestitam vam za zmago in odlično igro. STOP.
Res ste dali vse od sebe in bili boljši nasprotnik. STOP.
Plin. STOP.
Nafta. STOP."

Slovenska ekonomista se pogovarjata.
Prvi ekonomist: "Rad bi šel v Južno Afriko. Ko se le letalske karte v zadnjem času ne bi tako zelo podražile!"
Drugi ekonomist:"Poskusi leteti od tam, kjer so cenejše. Naprimer iz Moskve ali iz Zagreba."

Zadnja novica. Danes je na Slovaškem zmanjkalo plina.

Pitaju malog Ivicu:
-Ivice, jel voliš tatu?
-Ne volim.
-A zašto?
-Jer je stalno na službenom putu i nikad ga nema doma.
-A dali voliš mamu?
-Ne volim.
-Pa zašto?
-Jer je stalno sa susjedama na kavi i nikad je nema doma.
-Pa koga onda voliš?
-Nogometnu reprezentaciju. Oni ne idu nigdje.

Preberite si še:
- Petkove protirecesijske VI.
- Petkove protirecesijske V.
- Petkove protirecesijske IV.
- Petkove protirecesijske III.
- Petkove protirecesijske II.
- Petkove protirecesijske I.

( šale izražajo mnenja šaljivcev in ne piscev tega bloga )

Ali znamo oceniti skupne učinke socialnih politik?

2009-11-18T18:42:00.023+01:00

"Tisti ki ustvarijo manj niso motivirani ustvarjati, ker jim bo država tako ali tako vse dala. Tisti ki ustvarijo več pa niso motivirani ustvarjati, ker jim bo država tako ali tako vse vzela." (dvojni demotivacijski učinek socializma)

Leta 2003 sem predlagal, da v Sloveniji merimo skupen učinek socialnih ugodnosti in privilegijev za gospodinjstvo. Leta 2006 sem predlog dopolnil - gospodarsko zakonodajo moramo očistiti vseh socialnih klavzul, ker te ne spadajo v stotine zakonov, ampak le v enega. V Zakon o sociali. Prva zamisel je našla pot v ekonomski program Janševe in Pahorjeve vlade, vendar je nobena doslej ni uresničila. Druga ostaja nerazumljena.

Pričujoči graf (ZDA) kaže, zakaj sta obe pomembni za vsako državo, ki bi rada kvalitetno uredila to področje.

Prikazuje dohodek tipskega gospodinjstva potem, ko to plača vse davke in prispevke in je deležno vseh socialnih ugodnosti in privilegijev.

Opazno je, da je razpoložljivi dohodek gospodinjstev s 15.000 dolarji in 40.000 dolarji enak, oziroma ga imajo bogatejša gospodinjstva srednjega sloja celo manj kot revnejša gospodinjstva.

Do pojava pride ker nihče ne izračunava skupnega učinka socialnih ugodnosti in privilegijev na gospodinjstvo. Ko se učinek progresivnih davčnih lestvic sešteje z učinkom od plače odvisnih prispevkov; z različnimi socialnimi dodatki; s popusti v vrtcih; z občinskimi ugodnostmi; s popusti pri ogledu muzejev in gledališč; z neprofitnimi najemninami; z mesečnimi vozovnicami; z ugodnostmi iz premoženja; s potencialno oprostitvijo prispevka za RTV in neštetimi drugimi - se šele pokaže koliko denarja za socialo mečemo skozi okno.

Ekonomistu zgornji graf prikazuje izrazito škodljivo posledico nepregledne socialne politike. Revno gospodinjstvo (s 15.000 dolarji dohodka) ni motivirano za delo in ustvarjanje, saj se mu tudi v primeru da bi svoj dohodek podvojilo to na razpoložljivem dohodku sploh ne bi poznalo.

Marsikdo, ki meni da je za politiko pomembnejši od nižanja stroškov sociale umik od tam, kjer je na poti zviševanju dodane vrednosti (oziroma v besednjaku centralnih planerjev: da politika in državno uradništvo vzpodbudita višjo dodano vrednost, ker tega podjetniki sami ne znajo) razume, da brez motivacije ne bo boljših rezultatov, ker ljudje praviloma neradi prevzamemo dvakrat več odgovornosti in dvakrat zahtevnejše delo za ničkrat višji standard. Pravzaprav -če je to le mogoče- veliko raje opustimo odgovornost in zahtevno delo za ničkrat nižji standard.

Kakšno pa je stanje v Sloveniji? Tega preprosto nihče ne ve. Zaradi metastaz sociale na vseh področjih zakonodaje nihče ne zna našteti vseh socialne ugodnosti in privilegijev v državi. Ne socialni delavci, ne državni sekretarji, ne ministri. Kaj šele da bi kakšen organ -ki sicer sveto trdi da racionalno upravlja s sredstvi za socialo- posedoval primerljiv graf za Slovenijo, ki bi prikazoval razpoložljivi dohodek gospodinjstev pri nas in bi pokril večino socialnih ugodnosti in privilegijev; ponderirano s številom gospodinjstev, ki jih uživajo.

Javno vprašanje novinarjem

2009-11-17T12:31:00.014+01:00

Na podlagi česa in zakaj komentirate predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o urejanju statusa državljanov drugih držav naslednic nekdanje SFRJ v Republiki Sloveniji, če pa le ta javnosti sploh še ni na voljo?

Zadnja novica: Javno vprašanje je "zaleglo" in kmalu po objavi je zakon postal javno dostopen.

Palica Josipa Broza

2009-11-16T12:26:00.027+01:00

Prikupna kamela, ki smo jo poimenovali Razvojna Paradigma je darilo libijskega predsednika Moamerja Gadafija Slovenkam in Slovencem in hkrati konkreten gospodarski rezultat vrha Pahor-Gadafi, v katerega so nekateri nejeverni Tomaži cinično dvomili. V zameno zanjo je Pahor Gadafiju izročil uradno simbolno darilo slovenske države - sprehajalno palico Josipa Broza.

Če mislite da je vse skupaj potegavščina ali šala se (žal) motite. Res se je zgodilo.

Kako...

2009-11-16T10:02:00.006+01:00

...v navijaško razpoloženi medijski krajini povedati da Katarina Kresal iz tabora pikčastih nima prav o zakonu o izbrisanih brez da zaradi resnice tvegal da te pri priči uvrstijo v tabor progastih? Tožbe in državljanstva bodo sledila.

Politbirometer

2009-11-16T09:33:00.016+01:00

"SLOVENSKA HIMNA PRAVI:
KODER SONCE HODI PREPIR IZ SVETA BO PREGNAN ...
IN ŠE: NE VRAG LE SOSED BO MEJAK ....
ALI JE PODPISAN ARBITRAŽNI SPORAZUM O MEJI PRILOŽNOST, DA SE TA
PREŠERNOVA MISEL URESNIČI, ALI NE?"

-- Neodvisno in strokovno raziskovalsko vprašanje anketirancem iz zadnjega Politbarometra (TOŠ/FDV), strani 15. in 16. v izvirni obliki (z velikimi črkami, pikicami in zamiki vred)

Aleš ima na to temu hudomušno anketo imenovano "Politbirometer".

Povezave:
- Politbarometer (TOŠ/FDV), o arbitraži govorita strani 15. in 16.
- Politbirometer

Mladi iz Slovenije

2009-11-13T09:21:00.002+01:00

Gallup je opravil globalno raziskavo o potencialnih migracijskih tokovih. Upoštevajoč izražene želje Slovenk in Slovencev po odhodu in tujcev po prihodu bi se v druge države iz Slovenije odselilo (neto) pet odstotkov prebivalstva. (vir: Tržišno Rešenje)

Povezave:
- Potential Net Migration Could Change Nations

Mladi v Sloveniji

2009-11-10T10:16:00.001+01:00

Statistični urad je izdal brošuro Mladi v Sloveniji.

Povezava:
- Mladi v Sloveniji 2009

Še vedno stoji...

2009-11-09T13:44:00.006+01:00

Zgornja slika prikazuje rezultate zveznih volitev v Nemčiji 2009. Ob upoštevanju dejstva, da sta stranki Die Linke in Grüne skrajna levica iz rezultatov poskusite uganiti kje je pred 20 leti potekal Berlinski zid?

Realni in javni sektor

2009-11-09T08:17:00.004+01:00

Put your money where your mouth is

2009-11-06T16:12:00.013+01:00

Namesto obljub, da bo arbitražni sporazum Sloveniji omogočil stik z mednarodnimi vodami (krucifiks!) naj se politiki raje obvežejo, da bodo za izpolnitev tega cilja odgovarjali z vsem svojim premoženjem (in s svojo politično kariero).

Meriti družbeni napredek ali meriti socializem?

2009-11-06T10:00:00.033+01:00

"Noben narod še nikoli ni sam sebe obdavčil v blaginjo."

Deset ljudi ustvari deset vrčev. Vsak enega. Potem pa enemu izmed njih inovacija omogoči, da ustvari petkrat več vrčev na časovno enoto od ostalih. Deset ljudi zdaj ustvari štirinajst vrčev in vsakemu posamezniku postanejo bolj dosegljivi. Ker jih je več. Kaj se zgodi s to družbo? Odgovor je: "V družbi se poveča revščina."

Devet jeznih lončarjev "demokratično" prežene produktivnega lončarja iz vasi, si razdeli njegove zaloge; vendar že srednjeročno spet ustvari le devet vrčev. Vsakemu posamezniku postanejo vrči manj dosegljivi. Ker jih je manj. Kaj se zgodi z družbo? Odgovor je: "V družbi se poveča blaginja."

Ti dve zgodbi nam razkrijeta ključno težavo sodobnih modelov merjenja druženega napredka. Ta je njihovo kolektivno izhodišče. Sodobna zahodna razsvetljenjska družba temelji na svobodnemu posamezniku. Njegov vložek v večanje njegove blaginje realno veča blaginjo celotne družbe, sedanji modeli pa izmerijo ravno obratno.

Premoženjska in dohodkovna izenačenost posameznikov v družbi sama po sebi ni neumen cilj. Razslojeno družbo lahko primerjamo z večnacionalno državo. Med sloji se razvijejo takšne kulturne razlike kot med narodi. Dokler so razlike zmerne so koristne. Če postanejo prevelike pa takšna večnacionalna tvorba razpade.

Težava sodobnih meritev premoženjske in dohodkovne izenačenosti je le, da niso uravnotežene z načinom doseganja tega cilja. Da bi jih uskladili z našimi razsvetljenjskimi vrednotami in hkrati v izračun vključili negativno zgodovinsko izkušnjo socializma moramo te napake odpraviti.

Vzdržna dohodkovna in premoženjska izenačenost je rezultat primerljive ustvarjalnosti in truda posameznikov. Takšno stanje kot nek agregat lahko pozitivno vpliva na oceno družbe. Prisilna izenačenost, ki je rezultat političnega prerazdeljevanja in ni vzdržna (to pomeni, da se v primeru ukinitve dohodkovna in premoženjska neizenačenost znova pojavi in da torej nismo ustvarili izenačenosti v ustvarjalnosti in trudu, ki krepi kohezivnost; ampak odvisnost, ki podžiga konflikte) pa mora na oceno vplivati negativno.

Posledica takšnega načina merjenja napredka je, da dohodkovna in premoženjska izenačenost ljudi prenehata biti cilja, ki opravičujeta sredstva. Postaneta cilja, ki sta lahko negativna, če so uporabljena sredstva preveč v nasprotju s temeljno vrednoto zahodne razsvetljenjske družbe - posameznikom, ki ni suženj faraona, kralja, tovariša, ljubljenega vodje ali pa večine in ima pravico živeti in ustvarjati le zase, če se tako odloči in če s tem ne posega v svobodo drugega posameznika, da stori enako.

Libertarčev IMP (Indeks marksistične perspektive) 2009

2009-11-05T11:29:00.012+01:00

Tudi letos ob objavi lestvice 100 najbogatejših Slovenk in Slovencev revije Manager objavljamo Libertarčev IMP - indeks marksistične perspektive - ki meri, koliko denarja bi prejel/a vsak državljan in državljanka, če bi razlastili sto najuspešnejših.

Marksizem je letos zaradi gospodarske krize za 19,6 odstotka manj perspektiven kot lani. Če bi si razdelili premoženje sto najbogatejših bi letos vsak državljan in državljanka kot nagrado za sodelovanje prejel/a enkratni znesek v višini 1.566,83 evra. Lani bi ob enakem času prejel 1.948,84 evra.

Letos smo prvič izračunali tudi realni Indeks marksistične perspektive (rIMP), ki se od indeksa IMP razlikuje po temu, da upošteva historične podatke. Metodologija rIMP tako na podlagi historičnih podatkov predvideva, da si ob uvedbi marksizma polovico razpoložljivega premoženja razdelijo marksistični vodje in voditeljice, ki predstavljajo 0,1 odstotek prebivalstva. rIMP znaša za običajnega državljana 783,42 evra, če ste marksistični voditelj ali voditeljica pa rIMP za vas znaša 738.416,00 evrov.

Koliko pokrajin bi imeli, če bi bili Švica?

2009-11-05T09:05:00.002+01:00

Švica ima 7,739,100 prebivalcev in 26 kantonov. Slovenija ima 2,042,335 prebivalcev, kar po švicarskih standardih pomeni 6 ali 7 pokrajin.