Politični blog

Stranpoti zdravstvene blagajne

2009-12-21T09:05:00.002+01:00

Ena čisto enostavna novička, je bila te dni v medijih. Da bo zdravstvena blagajna izplačilo akontacije za december prestavila na začetek januarja. Razlog so verjetno likvidnostne težave, morda pa tudi kakšne računovodske mahinacije, da bodo pač bilance lepše zgledale. Namreč razlika par dni in izplačilo točno 1.1. kaže predvsem na to, da se želi izplačilo narediti v nekem drugem obdobju.

Pa pustimo to. Kako takšen zamik vpliva na porabnike sredstev.

Morda so zdravstvene inštitucije takšnih ukrepov že vajene, in imajo zaradi tega že pripravljeno ustrezno zalogo sredstev (beri denarja). Morda. V tem primeru celoten sistem deluje precej ne optimalno. Če si nekdo kopiči zaloge, ker se boji kaj bo sledilo, s tem posledično dviga stroške.

Če pa ustrezne zaloge nimajo, morajo sredstva dobiti na drug način. Prvi ukrep je jasno, da odložijo plačila svojim dobaviteljem. S tem se problem državne nelikvidnosti prenese na problem nelikvidnosti v gospodarstvu. Država torej, namesto da bi gospodarstvu olajšala delo, in zato sprejema razne ukrepe, po drugi strani otežuje poslovanje. Skratka en korak naprej, dva nazaj. Odlično.

Ker pa so glavnina stroškov plače, kjer pa si težko privoščimo zamik plačila, bodo verjetno posamezne ustanove prisiljene v najemanje premostitvenih kreditov. Kar je pa trapasto. Namesto da bi se zadolžila država direktno, ki lahko sredstva dobi precej ceneje z nižjimi stroški, se bo zadolževala vsaka organizacija posebej. Stroški pa enormno višji. V vsakem primeru pa se v bistvu zadolžuje država. Razen, če je vse skupaj mišljeno kot pomoč bankam, je to početje čisto brez smisla.

COP15 - Ali bi Erjavci lahko naredili kaj drugega?

2009-12-20T16:43:00.003+01:00

Nekako splošno mnenje, ki ga širijo mediji je, da COP15 (Združeni narodi - Konferenca o klimatskih spremembah), ki se je odvijal v Kopenhagnu pretekli teden - NI USPEL. Sicer so potegnili neke zaključke, pa vendarle nič drastičnega. prav pozorno nisem spremljal, tako da ne vem točno, kje se je zalomilo, pove pa veliko Erjavčev nastop pred kamero ene manj pomembnih slovenskih televizij (RTV SLO 1. program :-))))

V bistvu je bil Erjavec v naprej prepričan da dogovor ne more uspeti. In ponavadi dogovori, v katere si v naprej prepričan da ne bodo uspeli, pač ne uspejo. Če boš nekaj le poiskusil narediti, ne boš upel. Kakšno moč oziroma bolje rečeno nemoč, ustvarja besedica TRY smo si v praksi lahko ogledali na seminarju, ki sem ga zadnjič obiskal.

Erjavec je tudi jasno povedal da je Slovenija majhna. Da ZDA in Kitajska skupaj ustvarita 50% emisij CO2, in če se onadva ne strinjata, lahko drugi naredijo bore malo. Kar je res! Ampak ali je Erjavec naredil vsaj ta bore malo? Ali pa ni naredil nič, razen da je s svojo udeležbo na konferenci prispeval še malce več CO2-ja v ozračje. Mar bi ostal doma.

Sicer pa štejejo dejanja in ne besede. In dejanja gospoda Erjavca so jasna. Slovenija gradi 6. blok termoelektrarne Šoštanj. Seveda bo precej bolj ekološki kot dosedanji. Še vedno pa bo temeljil na oksidaciji ogljikovodikov, kar nujno vključuje tudi sintezo CO2. Temelji torej na kurjenju premoga, če povemo bolj po domače. Čeprav, če se prav spomnim, so včasih tam kopali tud lignit, ki je zaradi večje količine nečistoč še malce bolj ekološko problematičen.

Danska recimo že 21% vse električne energije pridobi iz vetrnih virov. No, pri nas naravnih danosti za to nimao, lahko pa bi recimo še malce več delali na vodnih virih. Ali boljši izrabi energije.

Sicer pa roko na srce. Če so tudi iz drugih držav poslali erjavce, ali je razultat sploh lahko drugačen?

O minimlani plači

2009-12-18T14:06:00.001+01:00

L I B E R T A R E C je objavil zanimiv post na temo minimalne plače.

Smo socialna država ali imamo socialno gospodarstvo?

Priporočam.

Ni me strah Janše pač pa reakcij nanj

2009-12-18T08:06:00.004+01:00

Janša je dokaj mimogrede izjavil, da se vidimo spomladi na ulicah in trgih. Janša seveda ničesar ne reče mimogrede. Kot odličen taktik, zna izbirati metode in besede. Pa vendar ni najbolj jasno kaj je želel s tem sporočiti. Morda da bo spomladi ponovitev delavskih demonstracij še v večjem obsegu? Da bodo organizirane vsesplošne demonstracije proti reformam, ki jih bo Pahorjeva vlada do takrat pripravila (ali kdo verjame te pravljici?)? Da bo rušil oblast na ulici? Izvedel državni udar?

Ali pa je želel le malce znervirati svoje politične nasprotnike?

Če je bil njegov osnovni namen slednje, mu je v celoti uspelo. Takšne reakcije že dolgo nismo videli. Kje so vzroki za takšno reakcijo?

Prvo pade na pamet dejanski strah pred državljanskim udarom. Janši kot absolutistu mu takšna ideja prav gotovo ni tuja. Pa vendarle sem 100% da jo še isti trenutek, če se mu slučajno porodi, tudi zavrže. Verjamem v Slovence, da kaj takšnega ne bi dopustili. Da bi se družno takšnemu napadu na demokracijo uprli, in skupaj, ne glede politične barve, demokracijo zaščitili. Ali so Janševi nasprotniki to vero v svoj narod izgubili? Ali dejansko verjamejo, da je državni udar realna možnost?

Druga razlaga pa je, da so vsi skupaj tako napeti, da če jim nekdo pride od zadaj in jim naredi "BUUU" bodo skočili do stropa. Čemu napetost, če delajo dobro? Hm, morda pa več niso prepričani v to. No to je pa zaje**na situacija. In potem je reakcija čisto jasna. Prinašalci slabih novic pač niso dobrodošli. Gre pa ta razlaga v korak s tem, da je čedalje bolj jasno, da se v sloveniji vlada najbolje tako, da se polarizira volilce. Na dva tabora. In kjer se prepirajo dva, tretji dobiček ima. V tem primeru politika.

Janša je pokazal, kar je imel za pokazati. Če pred njegovim prvim mandatom nismo vedeli kaj lahko pričakujemo, je to sedaj precej bolj jasno. In kaj se je pa zgodilo takšnega, da bi nas bilo lahko strah?

Mislim da je čas, da se SDjevci namesto v spopad z namišljenim sovražnikom, raje spustijo v pripravo reformne zakonodaje, ki jo je Pahor obljubil. Da bodo sproducirali dejansko nekaj kvalitetnega, ne pa da bo Pahor potem spomladi predstavljal "osnutek koncepta predloga reform". Ker v tem primeru, bi bil jasen signal, tudi iz ulice, da se naj neha zajebavati, več kot na mestu.

Slovenska unija - Vlado Dimovski

2009-12-16T20:42:00.004+01:00

Pa imamo novo stranko. Stranko Slovenska unija je ustanovil dr. Vlado Dimovski. Če se prav spomnim, je bil nekoč minister za delo v eni od vlad Janeza Drnovška. Bil je član Pahorjeve SD, v zadnjem času pa ni bil več preveč viden. In morda je ravno to razlog, da je ustanovil svojo stranko. Dabo pokazal svoje kvalitete in moč preko volilcev, če jih v njegovi bivši stranki niso videli in cenili.

Nove stranke so vedno dobrodošle. Prinesle naj bi namreč nek nov pogled. Novo vsebino. Nove ideje. Naj bi. Ponavadi pa žal temu ni tako, in tudi Dimovski očitno ni naredil takšnega koraka naprej.

V sklopu "gospodarstvo" video govorov Dimovski jasno pove, da rešitev za probleme, gospodarske pa tudi na splošno, ne gre iskati v že večkrat ponovljenih metodah, ki so preverjeno spodletele. Iskati je potrebno nove rešitve. Na to pa namiguje tudi poglavje pred tem, ki nosi naslov "Nov začetek".

Pa vendar v programu stranke ni popolnoma nobene nove ideje. So samo stare, večkrat ponovljene in preverjeno spodletele. Za težave v zdravstvu je kriva privatizacija, ob tem da je v bistvu sploh še ni, kjer pa je prisotna, se je izkazala kot dokaj uspešna.

Potrebno je zadržati pomemben lastniški delež v ključnih gospodarskih panogah in podjetjih. Kot da ne bi nikoli od blizu videli kaj pomeni državno lastništvo. Če pa je imel pri tem v mislih "slovensko" lastništvo, pa se je dobro spomniti Bavčarja in Šrota, oba ugledna slovenca, pa morda še Golobičevo mešetarjenje z nizozemskim lastništvom.

Večina programa pa je tako ali tako prazno nakladanje, brez ene konkretne misli. Zanimivo, da se v svojem programu izognil tako upokojencem kot tudi mladim. Pa tudi recimo stanovanjski problematiki.

Iz programa sicer veje precej leva usmeritev (karkoli že to v Sloveniji pomeni). Usmeritev v močno državo, ki potem milostno omogoča življenje državljanom. Gre za usmeritev, ki bi ji lahko na kratko rekli kar "Slovenska". V tem programu se verjetno najdejo kar vse slovenske parlamentarne stranke.

Iz tega bi lahko morda zaključili, da drugačen program pač ni možen. Seveda je. Lahko bi bil malce bolj pogumen in recimo vključil "temeljni državljanski dohodek". Ali recimo zagotovilo šolnikom, da manjše generacije učencev, ne bodo pomenile odpuščanja, temveč dvig kvalitete, z manj učenci na posameznega učitelja. Lahko bi recimo obljubil zavzemanje za večjo konkurencio na telekomunikacijskem trgu, tako je pa med vrsticami sporočil da Telekom ostaja državni kolhoz.

Morda sem preveč kritičen do novo nastale stranke. Ampak dejansko mi vse skupaj bolj kot nastanek nečesa novega izgleda kot sestavni del procesa iskanja nečesa (ali čakanja Godoja) na levici, po tem, ko jo je zapustil veliki plemenski vrač Drnovšek. Dimovski bo dobil svoj delež. Več kot jih bo razočaranih nad Pahorjem, večji bo. Da bi pa oblikoval nekaj novega, kar bi oblikovalo tretji pol (poleg Janševega in Pahorjevega) pa ni pričakovati.

Pahor - počasi bo dovolj

2009-12-13T21:12:00.003+01:00

Pahor razmišlja o rekonstrukciji vlade poročajo Finance. In pri tem je deležen pozitivnih odzivov. Kakor lahko preberemo v arhivu Financ in 24ur.com pa je bil Pahor pred manj kot pol leta prepričan, da bi rekonstrukcija vlade pomenilo da se vlada ukvarja predvsem sama s seboj, ne pa z recimo reševanjem krize ali iskanjem izhodne strategije iz krize, pa naj to pomeni karkoli pač že.

Zaradi česa takšen obrat?

Dvomiti v dobre namene Pahorja verjento ni potrebno. Verjetno iskreno misli, da bi manjša vlada lahko delovala bolj učinkovito. In tu ima verjetno celo prav. Bolj kot je nek sistem absolutističen, bolj je učinkovit. Seveda absolutizem prinaša marsikatere druge težave, ampak, če gre za krizni ukrep, omejen na eno do dve leti, bi se tudi to lahko preživelo. Ampak to je za Pahorja prevelik korak. Zato pač razmišlja le o zmanjšanem številu ministrov.

Ta korak ima seveda tudi svojo populistično plat. Manj bo dobro plačanih uslužbencev, beri ministrov. Seveda jih bo manj. Zato pa se bo povečalo število državnih in siceršnjih sekretarjev. Skoraj prepričan sem, da noben od trenutnih ministrov ne bo odšel v gospodarstvo, kot tudi nobeno ministrstvo ne bo bilo dejansko ukinjeno, se pravi da bi recimo na zavod za zaposlovanje poslali vse njegove uslužbence. Ali vsaj pol. Tako da varčevalni vidik zmanjšanja vlade je zanemarljiv. Seveda se pa da iz njega narediti lep PR.

Števila državnih uslužbencev ne moreš zmanjšati brez sprememb nalog državnih ustanov. Za to pa so potrebne reforme. Reforme, ki jih ni. Namesto za dejanske reforme se Pahor torej odloča za kozmetični poseg. Niti ne lepotno operacijo, tam namreč kaj tudi odrežejo. Odločil se je za novo kremico. Za novo obrazno masko.

Celotna Pahorjevo vladanje do sedaj lahko ocenimo le kot iskanje nečesa. Kot izgubljeni list na oceanu, ki ga valovi in veter premetavajo sem ter tja. Obljubljajo se reforme, ki jih ni. Predvidijo se spremembe davčne zakonodaje, ki se jih ukine. Vlado bi rekonstruirali tako da je najraje ne bi.

Z morebitno rekonstrukcijo vlade bi Pahor le potrdil, da išče izgubljeni ključ, ne tam kjer ga je izgubil ampak tam kjer je luč, kjer ga je enostavno iskati. Enostavno je namreč odpustiti ministra, in javnost bo temu ploskala. Precej težje je odpustiti recimo 5% državnih uslužbencev. Še težje pa recimo sprejeti pokojninsko reformo ali reformo socialnih transferjev. Takšno pravo.

Prava zabava se bo pa začela, če bo Janša rekonstrukcijo vlade uporabil za svoje populistične metode. Recimo da spelje posebno sejo parlamenta, ki naj oceni delo vlade v času gospodarske krize. Glede na to, da Pahor že sam dela rekonstrukcijo, bi bila ocena in predvsem javno mnenje povsem v Janševo korist.

Popravnega izpita, Borut Pahor, niste opravili!

2009-09-22T08:01:00.004+02:00

Generalni sekretar vlade, Milan Cvikl, bo moral na zagovor k svojemu šefu Borutu takoj ko se vrne iz poročnega potovanja. Zagovarjati bo moral svoj predlog za imenovanje Aleša Guliča na mesto urada za verske skupnosti. Predlog bo moral dobro pojasniti, pravi Borut. (vir: Finance)

Oprosti dragi Borut. Ampak ali ni pravi čas za pojasnjevanje predlogov, za dodatne obrazložitve, PREDEN se predlog potrdi. In tale predlog se je potrdil na vladi. Ja. Vladi. Tisti vladi, ki jo vodiš ti, dragi Borut. Guliča ni imenovala vlada v Vatikanu, ali Zagrebu. Guliča je imenovala tvoja vlada. Zato je bil pravi čas za dodatna pojasnila preden ste ga potrdili.

Po potrditvi pa lahko le zahtevaš pojasnjevanje zakaj je bil potrjen. Malce je sicer nerodno, če si ga potrdil sam. Ampak ne dvomim da je Borut sposoben tudi tega. Da sam sebe pokliče na zagovor in ga celo uspešno opravi.

Skoraj leto je že tega, natančneje 7.12.2008 sem na tem blogu zapisal:

Upam, da je Pahor Cviklu vsaj direktno povedal da je bilo to prvič in zadnjič, da si je privioščil kaj takšnega, da se je potem moral on opravičevati v javnosti. In da mu je to povedal tako, da Cvikl cel vikend ni spal. Namreč popolnoma nič narobe ne bi bilo, če bi Pahor odreagiral drugače. Sforsiral preklic Logarjeve razrešitve, saj očitno ni bil ravno pri stvari ko so jo sprejeli, Cvikla pa nogiral. Res pa si slednje vlada na samem začetku svoje poti težko privošči. Zato razumem Pahorja, da se je odločil za javno bolj milo, upam pa da v ozadju precej bolj ostro taktiko.

Povezano je bilo na razrešitev g. Logarja, z mesta direktorja vladnega urada za informiranje, ki ga je predlagal (kakšno presenečenje) Cvikl, vlada potrdila, Pahor pa se je spet (kakšno presenečenje) post festum nad tem zamislil. Glede na to, da je Cvikl znova le poklican na zagovor, Borut takrat ni bil dovolj jasen.

Dragi Borut! Popravnega izpita nisi opravil. Ponavadi bi ta stavek vseboval tudi "žal". Ampak zakaj bi se sprenevedali.

Kapital in delavec sta prijatelja

2009-09-21T21:26:00.004+02:00

Zadnjič sem poslušal, mislim da je bilo v Studiu ob 17ih, eno razpravo o ekonomiji in trenutni krizno-recesijski situaciji. In eden od udeležencev, mislim da je bil univerzitetni profesor družboslovne smeri, je izjavil, da "vso dodano vrednost ustvarijo delavci". In potem napeljal misel na to, da potemtakem vsa dodan avrednost pripada delavcem. Zavzemal se je skratka za drugačno delitev dohodka.

Verjetno ne bom preveč usekal mimo, če bom domneval, da je profesor nekoč prebiral Kardelja. In srečal tudi njegovo misel, s katero so nas pitali v 7. razredu osnovne šole pri DMVju (Družbeno Moralna Vzgoja) ali pa je bil morda STM v srednji šoli (Samoupravljanje s Temelji Marksizma). Kardelj je trdil, da je svinčnik (ali karkoli drugega pač) vredno toliko, kolikor je vanj vloženega človeškega dela.

Sliši se podobno, pa vendarle je naš profesor pozabil na eno majhno podrobnost. Kardelj se pri svoji oceni ni ustavil samo v zadnjem obratu. Nop. V vrednosti svinčnika je zajeto tudi delo, ki ga je za ta svinčnik vložil gozdar, ki je podrl drevo iz katerega je nastal svinčnik. Vključeno je tudi delo tistega, ki je naredil šilček, in tistega, ki ga je nabrusil, da ga lahko na koncu ošilijo.

In zato, da je delavec lahko ošilil svinčnik in opravil svoje delo, mu je nekdo moral zagotoviti šilček, smreko, mizo, ogrevanje in še marsikaj. In tako se dodana vrednost porazdeli. Del gre za njegovo plačo, ostalo pa pokasira kapitalist, ki je seveda pred tem plačal vse ostalo (ali pa bo plačal kasneje).

Seveda bi vse lahko potekalo tudi brez kapitalista. Gozdar poseka, kar je kmet pridelal. Lesar razžaga. Prevoznik odpelje. itd... prodajalka proda. In dobi denar. In sedaj gre denar nazaj, do vseh vpletenih in vsak dobi sorazmerni delež. Ali si kdo upa napovedati, kakšen je delež gozdarja? In kakšen kmeta? In kakšen tistega livarja, ki je naredil prvo fazo šilčka?

Verjetno bi izgledalo podobno, kot ko se na osnovi učiteljskih plač bunijo zdravniki, na osnovi njihovih sodniki, pa spet učitelji. Aja, pa denarja sploh ne bi potrebovali. Saj bi lahko prodajalka svinčnik enostavno zamenjala za dve jajci. Pa bi potem naredili omleto in si jo razdelili, ali kako?

Zato se je pa razvila ekonomija, ki optimizira to pot. In tako gozdar pove kakšna je njegova cena. In če so komu zdi sprejemljiva, koristi njegove storitve. In enako vsi ostali. In se potem nek kmet odloči, da pa on ne bi več lesa prodajal, in proda svoj gozd, ter izkupiček nameni v "kapital". S katerim kupuje storitve drugih, prevzame tako izdelane izdelke, in jih proda. In s tem svojim delom in tveganjem upa da doseže neko razliko.

Kapital torej dejansko omogoča delavcem da delajo. Brez kapitala bi delali pač le za hrano. Ker bi sistem bil tako neučinkovit, da kaj več sploh ne bi bilo možno. Zato pa so fevdalci v srednjem veku pobrali le 10% davkov, dandanes pa nam poberejo nekajkrat več.

Kapital delavcem omogoča, da pomagajo ustvariti večjo dodano vrednost, kot bi jo brez njega. Ja, lahko debatiramo o tem, ali potem dobijo pošten delež ali ne, ampak brez da upoštevamo tudi delo vseh ostalih, ki pride v končni izdelek skozi vpliv kapitala pa slika ne bo in ne more biti poštena.

Pogajanja po Pahorjansko

2009-09-12T08:30:00.003+02:00

"Hrvaša mora umakniti sporne dokumente. Nihova izjava, da le te ne prejudicirajo meje in ne bodo uporabljeni v postopkih končnega določanja meje ni dovolj".

Stališče, ki ima nek smisel. Dokler so dokumenti interne narave, recimo pravilnik o ribogojstvu, ki recimo vsebuje zemljevid kjer velja ali ukaz o varovanju morja z začrtanimi mejami, sta pač interna. Zavezujoča za hrvaške pravne in fizične osebe, ostali pa se lahko mirno požvižgamo na njih (dokler seveda nismo na hrvaškem). Ko pa so te dokumenti enkrat sprejet v postopke v EU pa postanejo precej pomembnejši. Od takrat dalje se Slovenija enostavno strinja z njimi, sploh če se zadovolji z "izjavo o neuporabi".

Seveda takšni dokumenti ne določajo meje. Ampak njihovega pomena jim ne more zanikati nihče. In ni ga arbitra, na katerega to, da neka država na nekem področju zadeve ureja, druga jih pa ne, ne bi prisodil točk za lastništvo prvemu. In Slovenija ima v lastni zakonodaji predpise o služnosti ipd... Če dovolj časa nekaj uporabljaš, in nihče ne protestira, ti tisto pripada.

Skratka, če so Hrvati neko ozemlje uporabljali, imeli na njem urejeno zakonodajo, imajo v vidiku slovenske zakonodaje moralne pravice do tistega ozemlja. Pika. Pa naj kdorkoli izjavi karkoli. Saj arbiter bo na koncu rekel, da on pa tistega dokumenta ni upošteval. Seveda ga ni formalno, je pa se z njim okužil. In težko ga je sodniku ne kazati, če je del pristopnega paketa Hrvaške. Zato bi moral ven.

Po dolgotrajnih, napornih in tajnih pogajanjih, kjer je Pahor vložil vso svojo energijo je na koncu izpogajal:

"Hrvaša ne rabi umakniti spornih dokumente. Nihova izjava, da le te ne prejudicirajo meje in ne bodo uporabljeni v postopkih končnega določanja meje je dovolj".

Takega pogajalca bi si želel vsak. Ok, 4000 EUR je res preveč za ta avto. Dejte 4500 EUR pa vzamem avtoradijo ven, pa ga odpeljete, velja? Velja!

Da ne bo pomote. Sanja se mi ne, kaj dejansko piše v spornih dokumentih. Le to je tajno. Iz namigov lahko le sklepamo kaj se tam skriva. Ampak država in njen predsednik vlade, ki najprej trdi eno, nato pa ploščo obrne, ki se mu najprej zdi nekaj nesprejemljivo, nato pa gre na photo shooting po tem ko zadeva postane sprejemljiva, naj gre za manekena. Tam bo imel photo shootinga kolikor bo hotel. Pa ne v deževni mračni Ljubljani. Peljali ga bodo na kakšne lepše sončne kraje. In se ne bo rabil slikati z belolasimi damami, ampak z zagorelimi mladenkami. Pahor - razmisli! Sedaj še lahko dobiš takšno ponudbo, čez par let te ne bo povohal nihče več.

PS: Pa vsaj toliko dedca naj bo, da vrže tisto podlasico iz MZZ ven, ki samo čaka kdaj mu zarine nož v hrbet. Glede na včerajšnjo izjavo, se komot lahko zgodi, da Janša že pripravlja vladno krizo. Čas je kar pravi. Napovedana znižanja plač in pokojnin postavljata javno mnenje stran od vlade, dogovor s hrvati pa je lahko tista končna vžigalna vrvica. Janša je dober taktik, vprašanje, če bo dobil boljšo priložnost.

Slovenski cehovski sistem

2009-08-26T16:43:00.003+02:00

Kako se določa cena storitev države oz. njenih podaljškov? Se pravi storitev, ki so javnega značaja, kjer ima država monopol. Recimo izdaja osebne izkaznice, potnega lista ali pa komunalne opremljenosti zemljišča in nenazadnje uporabe javne infrastrukture kot so ceste in avtoceste.

Pričakoval bi, da gre za stroškovno ovrednostenje. Da se izračuna kolikšnja je lastna cena storitve. In pri tem se še kaj subvencionira na način da se kakšni stroški ne vključijo v izračun cene. Potem se pa ta cena na takšen ali drugačen način prenese na uporabnike.

Ampak dogovor vlade z avtoprevozniki, kaže da temu ni tako. Da se cena enostavno določi na pogajanji s cehi. Če je vlada imela za prejšnjo ceno neko resno utemeljitev, potem nima kaj sreminjati cene. Se pravi je verjetno prej ni imela, in je nima niti sedaj. Ali pa gre za raztegljive izračune. Kjer je rezultat odvisen od trenutne vlade in pritiska. Gre torej za ceno čez palec. Tako kot so se vinjete uvedle brez, da bi se realno pogledalo ali se pokrivajo dejanski stroški.

Kar v bistvu pomeni subvencioniranje rabe avtocest s strani vseh davkoplačevalcev, ali pa vsaj ostalih uporabnikov. Vlada je pod pritiski enega ceha pristala na izboljšanje njihovega položaja napram drugim.

Ali ne bi bil počasi že čas, da bi vlada začela delati tako kot je prav, ne pa tako kot želi posamezen ceh? Cehi so bili namreč aktualni v srednjem veku.

Sicer pa je to le en kamenček v slovenskem mozaiku, ki vedno znova kaže kako smo država kjer si politiki kupujejo volilne glasove s tem da ustrežejo sedaj eni sedaj pa drugi interesni skupini.

Ocena slovenskega gradualizma - Janez Šušteršič

2009-08-10T08:17:00.003+02:00

L I B E R T A R E C priporoča ogled predavanja dr. Janeza Šušteršiča.

Lahko si ga ogledate na spletni strani rtvslo.si.

Par povzetkov:

- elita se je pripravila na tranzicijo

- postopek privatizacije je bil tako zapleten, da ni vzpostavil neke učinkovite lastniške strukture ampak bolj pat pozicijo (ki pa se je potem začela vzpostavljati v sekundarni fazi)

- ... da se je ohranjalo delovno intenzivna podjetja, ki pa niso bila več produktivna

- še leta 2001 smo imeli zakonsko zagotovljen monopol na telekomunikacijskem trgu zato da se pripravijo na konkurenco

- sistem se ohranja tako dolgo, navkljub njegovi neučinkovitosti, ker ustreza ključnim udeležencem na ekonomsko-političnem trgu.

- takšen sistem se je financiral ... iz mahinacij z državno lastnino preko paradržavnih skladov ...

- ... recesija je povzročila da doživljajo nekateri starejši ekonomisti drugo mladost ...

Se splača poslušati, če vsaj malo dvomite v to, da morda pa res ne veste že vsega.

Kdo je Janez Šušteršič?

Dr. Janez Šušteršič je izredni profesor za ekonomsko politiko in ekonomiko evropske integracije na Univerzi na Primorskem, Fakulteta za management Koper. Je tudi profesor na zasebnih Fakulteti za uporabne družbene študije v Novi Gorici in na Mednarodni fakulteti za poslovne in družbene študije v Celju.

Bil je direktor Urada za makroekonomske analize in razvoj (UMAR) med leti 2001 in 2007. Bil je tudi podpredsednik Odbora za reforme in nacionalni koordinator za Lizbonsko strategijo. OD 2005 do 2007 je bil podpredsednik Odbora za ekonomsko politiko pri Svetu EU v sestavi finančnih ministrov (Ecofin).

Netransparentna državna pomoč Muri

2009-08-04T18:45:00.002+02:00

SOD je Muri zagotovil denar za plače. Seveda je za pričakovati, da bo država Muri prisokočila na pomoč, če za celostno rešitev problema nima niti ene same idejice. Ni mi pa jasno zakaj se to počne netransparentno preko SODa.

Da je akcija usklajena z vlado verjento ni dvomov. Zakaj pa vlada ne pomaga delavcem direkt ampak preko SODa in Mure pa ve le ona sama.

Kaj je v tem spornega? Recimo da mura s to pomočjo mirno preživi kakšen mesec ali dva, vmes se pa najde kakšen Waren Buffet in Muro odkupi od lastnikov ter postavi na nogo. Ostali lastniki se bi ob tem seveda le prešerno smejali. SOD kot 12,2% lastnik financira rešitev, nato pa si vsi lastniki razdelijo kupnino. Pa kaj bi lepšega? Žal pa so to sladke sanje. Waren Buffet ima kaj pametnejšega počet, kot da bi se potem kregal z našimi birokrati. Sploh pa ameriški kapital v Sloveniji ni zaželjen. Ker je baje krvav.

Drugi problem pa je, da ima SOD svoje obveznosti. Ima jasno opredeljene naloge. In vprašanje, če je med njimi financiranje visoko tveganih naložb, kar Mura v tem trenutku je. Če mora SOD po nalogu vlade pomagati podjetjem, potem ne bo nič čudnega, če svojih obveznosti več ne bo mogla izpolnjevati. In jih bo kril proračun. In s tem gre za financiranje Mure iz proračuna. Posredno. Res ne vem zakaj ne počnejo tega transparentno, se pravi direkt iz proračuna.

Če vse to počnejo zaradi pravil EU naj jih malce razočaram. EU revizorji niso priplavali po župi in takšne obvoznice brez skrbi vidijo. Res pa v teh kriznih časih, ko vse države nekako pomagajo, ne bodo tako strogi. In bi verjento še lažje tolerirali bolj transparetne načine.

Pahor si očitno ne upa reči bobu bob in kar naprej išče neke podmizne rešitve. Ampak je že tako, da trupla vedno priplavajo na površje. In takrat smrdijo še precej bolj.

Socialistično skrpucalo o Muri v Sobotni prilogi

2009-08-01T20:58:00.004+02:00

Resnično mi ni jasno, kakšen namen je imel urednik Sobotne priloge da je objavil tole skrpucalo izpod peresa Gojka Staniča.

Seveda se v tem trenutku veliko čuti poklicanih da rešijo problem Mure. Nekateri z kvazi projekti, kot recimo Pečečnik, drugi pa s svojimi po njihovem mnenju vsekakor briljantnimi idejami. Poglejmo podrobneje.

Po začetnem opisu lastninjenja, in hvaljenju modela, ki ga je avtor očitno zagovarjal v času lastninjena, avtor kar počez oceni, da je država s podržavljanjem in izvozno politiko povzročila Muri škodo in da naj to SOD poplača. Kaj bi se ukvarjali z izračuni, koliko je te škode. SOD naj plača zaostale terjhatve in obveznosti pa smo si bot. Odlično.

Zaposleni naj izvolijo vodstvo (predlagam da kar kakšnega sindikalnega voditelja ali ap delavskega direktorja iz Slovenskih železnic). Izbrani voditelj pa naj vso plačo, ki presega eksistenčni minimum nameni vodenju podjetja. Pa verjetno tudi odgovarja s vsem svojim premoženjem. Pravljice za otroke. Kot prvo bo Mura verjetno imela konflikt z delavci, ker jih bo pač veliko brez dela. In v takšni točki pričakovati oz. zahtevati od delavcev da si izberejo svojega rablja? Kaj če bi jim še sol na rano posipali. Mura rabi dobro vodstvo. Takšne, ki znajo delati, ki so v življenju že kaj dosegli, si že kaj zaslužili. In zakaj bi takšen uspešen direktor sprejel tveganje, da izgubi vse svoje premoženje? Takšno tveganje bo sprejel le nekdo, ki v bistvu nič ne tvega. Pri takšnih ljudeh tudi ne moremo govoriti o plači za eksistenčni minimum. Oni ga imajo tudi brez plače. Idealen za Muro bi bil recimo Waren Buffet. On je namreč ravno z tekstilno tovarno obogatel. In je na začetku imel precej mizerno plačo. Po enih podatkih 1$ na leto. Je pa imel kapitalske prihodke iz drugih naložb.

Višek pa Gojko doseže v povratku v brigadirske čase odrekanja in žrtvovanja. Ne morem drugače kot da to citiram:
Velika prednost Mure je vrhunska kakovost šivanja šivilj, ki delajo sredi Evrope in lahko začasno preživijo tudi z ekstremno nizkimi prejemki. Minimum plač je sposobnost plačevanja položnic in kreditov, preostale prejemke si bodo morali zaposleni začasno urejati iz drugih virov ali iz državne pomoči ogroženih družin. Hrano si zaposleni lahko preskrbijo doma in so zato lahko dolgoročno konkurenčni drugim evropskim delavcem.

Hm. HM! A je treba še kaj dodati? Ali niso šivilje in ostali delavci že dovolj pretrpeli? Ali si ne zaslužijo programa, kjer ne bodo spet oni (edini), ki se morajo odrekati in žrtvovati. Pišuka! Projekt ki ne zmore delavkam zagotoviti spodobne plače za daljše obdobje ni vreden pol kozarca mrzle vode. Bolje da se likvidira, delavkam zagotovi odpravnina in nadomestilo za brezposlenost, potem pa lahko na ostankih vzniknejo nova podjetja.

Naš veliki socialistični mislec seveda ponudi rešite tudi na prodajni strani. Internet je rešitev. Pa invalidi. Pa eko. Pa majhne trgovine brez zalog na elitnih lokacijah. Pa kaj še? V bistvu z idejami ni nič narobe. Samo da so bolj kot za tekstilnega kolosa primerne za majhna podjetja, financirana s strani tveganega kapitala. Internetna prodaja (Gojko pač ne razume, da se da človeka zmeriti tudi na daljavo) oblačil bo gotovo imela svojo prihodnost, oziroma je že med nami. Ampak takšen projekt ne more rešiti Mure. Ker bistvo takšnega projekta ni v šiviljah, ampak čisto drugje. In če je takšen projekt lahko uspešen z Muro, bo uspešen tudi s še cenejšimi šiviljami v Bosni, Kitajskem ali Maroku. Tam je namreč konkurenca šiviljam iz Mure. Razni trni prijemi jim lahko dajo nekaj dela za kratek čas, ampak na dolgi rok pa morajo biti bolj produktivne kot je njihova konkurenca na področju, ki ga opravljajo. To pa je šivanje oblačil.

Še veliko cvetk se bi našlo, ampak nima smisla. Na ta način se Mure ne da rešiti. Država naj transparentno ponudi Muro v odkup slupaj z vsemi njenimi obveznostmi vred. Ponudniki naj se zavežejo, ne da bodo ohranjali delovna mesta, ampak da bodo vsem zaposlenim bodisi redno dajali plačo, ali pa jim izplačali odpravnino. In to naj podkrepijo s 10kratno bančno garancijo. In v svoji ponudbi navedejo ceno, pozitivno ali negativno. Če najboljši ponudnik presega likvidacijsko vrednost potem ni dvomov, če ne, potem se gre pač v likvidacijo. Najmanj kar delavke potrebujejo sedaj so razne pravljice za lahko noč, ki le podaljšujejo agonijo, dajejo lažno upanje in predvsem služijo kot dimna zavesa tako za podmizno trgovanje kot tudi nedelo vlade.

Kdo pa je avtor v sobodni prilogi:
Gojko Stanič, slovenski politik, marksist, publicist in pedagog, * 15. maj 1940, Ljubljana.

Dr. Gojko Stanič je bil dolgoletni predavatelj marksizma na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani. Je ustanovitelj in predsednik slovenskega Instituta za delničarstvo.

No, pol mu lahko mirno oprostim. Saj kaj drugega od marksista pač ni za pričakovati.

Hiperregulacija na primeru Janševe poroke

2009-07-30T18:03:00.003+02:00

Si predstavljate, da niste ravno med premožnejšimi, in pri organizaciji lastne poroke, ne smete aktivirati tet za peko peciva, stricev za prevoz, soseda za sodček rujnega, sosedov da posodijo stole in mize in pa prijateljev, da malce popazijo, če bi ga kdo preveč popil.

Točno to, nam sporočajo naši vrli preiskovalci, ki preverjajo, kako je Janša na svoji poroki imel organizirano varovanje, oziroma, če ga je sploh imel organiziranega.

Da smo si na jasnem. Če imamo v Sloveniji res takšno zakonodajo, da prepoveduje angažiranje, kot sem ga opisal v prvi točki, potem je Janša oz. poslanci na splošno, prvi, ki se mora te zakonodaje držati. In če je to kršil, naj gre. Če je. Meni se ne da preverjati, ali so bili poslanci res kdaj toliko neumni, da so sprejeli kaj takšnega.

Me pa ne bi čudilo. V Sloveniji je namreč prisotna hiperregulacija na več področjih. Recimo to, da bi zgradil spodobno stanovanjsko hišo s pomočjo širše žlahhte, kot je bil običaj včasih, sedaj več ni mogoče. Gradbeni lobi je pač uspel zlobirati da temu tako ni več, in da je treba dati cesarju kar je cesarjevega in gradbeniku kar je gradbenega. Kako to vpliva na možnost dostopa do stanovanj mladim, pa je verjento vsem jasno.

In podobnih primerov je še veliko. Recimo avtoprevozniki. Sami so si želeli predpisati neke depozite. Jasno, z namenom da omejijo vstop na trg novim ponudnikom, in sami obdržijo doseženo pozicijo. Čisti kartelizem. Tega jim na srečo ni uspelo sforsirati, so pa uspeli z licencami. Kar znova omejuje vstop v panogo.

In vse to je seveda zlobirano z namenom zaščite in v interesu malega državljana. My ASS! Lobiji točno vedo kaj je čigav interes. In za kaj lobirajo. In lahko ste prepričani, da državljani v veliki večini lobistov nimamo.

Slovenski nacionalni interes po par letih

2009-07-30T17:52:00.002+02:00

Se še spomnite največje bitke Slovenskega nacionalnega interesa? Ali naj Pivovarno Union kupi tujec, Interbrew, ali ne. Na okope se je takrat postavila praktično celotna politika. Tujega nočemo, svojega NE DAMO!

Zgodba se je razpletla nacionalno interesno. Pivovarno Union je kupila Pivovarna Laško. Tudi ob nacionalno interesni pomoči naših nacionalnih bank.

Pivovarna Laško je nadaljevala svojo nacionalno interesno ekspanzijo, tudi oz. predvsem ob pomoči politike. Mercator, mediji, ....

Te dni se dogajajo finančni premiki, kjer kaže da bo Italiansko podjetje postalo pomemben, če ne celo večinski lastnik Pivovarne Laško (preko Šrotove lastniške verige).

TO je realnost Slovenskega nacionalnega interesa! Na TO pomislite vsakič, ko se bo kakšen politik bahal z nacioanalnim interesom. Omemba nacionalnega interesa pomeni le osebne interese posameznika, ki si jih ne upa javno predstaviti kot osebne interese. Zato se skriva za "nacionalnim".

Pečečnik ne bo rešil Mure

2009-07-30T12:52:00.002+02:00

Pred tem je sklenil, da tudi steklarne ne bo reševal. V teh zgodbah so v medije pricurljale le skope informacije, tako da lahko le sklepamo kakšen posel je bil v igri. Ampak iz znanega lahko sklepam da v stilu Pečečnik (njegovo podjetje) da nekaj denarja, nekaj primakne še država, obvladujoč lastnik pa postane jasno Pečečnik (oz. njegovo podjetje).

Nič me ne bi motilo, če bi Pečečnik v to zgodbo šel. Me pa zelo moti, da se vse dogaja zelo netransparentno. Občutek imam, da se vse dogaja na individualni ravni. Država ni razpisala razpisa za prodajO. Kar pomeni, a ni nobene garancije, da bi v primeru, če bi se posel sklenil, bil le ta res najugodnejši možni za državo (beri davkoplačevalski denar).

Država se bi morala zavedati, da podjetnik kot je Pečečnik (in v tem primeru ni nobena izjema) gleda svoje ekonomske koristi, in bo posel sklenil le, če bo ponudba dobra oz. odlična. Ampak dobro ponudbo bi bil pripravljen skleniti marsikdo. Zakaj torej ne gre država s svojo ponudbo ven javno, transparentno? Zakaj podmizne igrice?

Ok, Pečečnik se je umaknil. Ali bo država opravila popravni izpit ali pa bo podmizno mutila naprej?

Transparentno delo vlade

2009-07-02T16:14:00.001+02:00

Čestitke Slovenski vladi za resnično transparentno delo.

http://www.radiohit.si/si/novice/11510/default.html

Irma: Smo na točki, kjer lastnega sklepa ne bomo realizirali.

Pahor: Psssssst

...

Ali je ZDA pravna država? Kaj pa Slovenija?

2009-06-30T08:12:00.004+02:00

Bernardu Madoffu je sodišče prisodilo 150 let zapora (slovenski mediji o tem). Za 65 miljard dolarjev pridobljenih po nezakoniti poti. Proti njemu je vloženih za več kot 170 miljard tožbenih zahtevkov, pemoženje so mu že zasegli, in to tudi nepremičnine, ki jih je prepisal na svojo ženo, da bi se izognil rubežu.

Madoffa so aretirali 11. decembra lani. Se pravi pred cirka pol leta.

To pomeni, da Madoffu ni bila omogočena čisto osnovna pravica, ki pripada vsakemu obtožencu v Sloveniji, še posebej pa tistim za gospodarski kriminal. Pravica, da se sodni postopek vleče tako dolgo, da se vmes nanj pozabi, da se najdejo nove in nove pravne luknje, da se lahko pritiska na tožilce ali/in sodnike. Pravica, da v vmesnem času obdolženi poskrije, izniči ali pokumzumira prigrabljeno premoženje.

Kdaj bodo ZDA postale normalna pravna država, kjer bodo inovativni gospodarstveniki imeli plodno zemljo za svoje domislice?

PS: današnji cukrčki: NLB, Istrabenz, SCT

Vroča zima se nam obeta

2009-06-19T22:22:00.005+02:00

Pred tedni je prišla na plano novica, da je slovenija tudi uradno v recesiji. Po tem, ko se je recesija valila naokoli že več mesecev ta novica jasno ni vzbudila velikih odzivov. Nekako smo se na recesijo že navadili, in resnici na ljubo, večina je v svojih denarnicah (še) ni občutila.

Še najboljši komentar na ukrepe vlade se glasi: "katere ukrepe?". No, bodimo malce bolj milostni in priznajmo, da je vlada odreagirala z nižanjem plač javnih uslubencev za cirka 5%, da ima neke programe subvencioniranja čakanja na delo, in da daje neko miloščino ob nižanju tedenskih findov delovnih ur. Tudi bankam pomagajo. Čeprav ob tem ne smemo spregledati "Medtem ko se plače v javnem sektorju povečujejo za več kot šest odstotkov, pa v zasebnem sektorju trenutno rastejo po 0,1-odstotni stopnjii. (vir)"

Ampak poglejmo malce natančnejše te podatke o uradnem vstopu v recesiju:

BDP nižji za 4%. Izvoz nižji za 8.6%. Proizvodnje dejavnosti -20%, gradbeništvo -13%. Medletni BDP pa cirka 8.5% nižji.

Če ima podjetje dobiček v višini 10% prihodkov (tipično še veliko manj), in če jim prihodki upadejo za več kot 10%, pomeni da dobička ne bo. Ali ap bo močno okrnjen. Seveda podjetja na upad prihodkov reagirajo tudi z nižanjem stroškov, ampak stroški so tipično precej manj fleksibilni. Tako lahko mirno zaključimo, da bodo dobički podjetij letos precej nižji. Seveda bodo nekateri imeli celo večje, večina manjše, veliko pa jh bo zabredlo v izgubo.

In, če je nižanje dobičkov kapitalistov nekaj, čemur v takšni socialno usmerjeni državi kot je Slovneija lahko le ploskamo, ostaja neizpodbitno dejstvo. Brez dobička, ni tudi davka od dobička. Niji dobički, nižji prihodki države. Davek od dobička predstavlja cirka 15% proračunskih virov. Ob 50% upadu to pomeni 7,5% manjše prihodke proračuna.

Nekoliko manjši bo vpliv zmanjšanja dohodnine, ki v proračun prispeva približno enako. Zmanjšanje bo predvsem na račun nižje zaposlenosti (več brezposlenih, ki višajo stroške b nižanju davkov) pa tudi nižjih izplačil, tako rednih kot izrednih. Iz enakih razlogov bodo nižji tudi prilivi v pokojninsko in zdravstveno blagajno, ki bosta tako potrebovali injekcije iz proračuna.

Na strani prilivov bo torej učiten upad. Na strani odlivov so za enkrat s strani vlade vidne predvsem dodatne obveznosti (subvencioniranje čakanja na delo recimo). To vodi v višanje proračunskega primankljaja, ki vodi v dodatno zadolževanje, kar pa viša proračunske odhodke v naslednjih letih.

Vlada si kakšnega večjega varčevanja ne upa izvesti. Dobro namreč ve, da če sama zaveže mošnjiček, bo to okrepilo recesijska gibanja. Zaradi pomanjkljivih reform v preteklih letih, je namreč proračunska poraba izjemno velika, s tem pa ima izjemno velik vpliv na gospodarstvo.

Varčevanje pri plačah v javnem sektorju so 1x izvedli. Drugič, si verjetno ne bodo upali. Pri pokojninah, pa si ne bodo upali niti prvič.

Kaj torej vladi preostane?

Višanje prihodkov je možno praktično le na DDVju. Davka od dobička ne morejo povečati, pa tudi, če bi ga, se to ne bi kaj prida poznalo, ker če ni dobičkov ni davkov. Iz podobnih razlogov ne more niti povečati dohodnine, ker bi s tem višala stroške dela, kar bi vodilo v nove izgube delovnih mest. Ostaneta še DDV in trošarine. Ta dva vira vlada lahko, in jih po moje tudi bo povečala.

In to sta ravno vira, kjer je revež enako obdavčen kot bogati. To je vir, kjer se dražijo osnovne življenske dobrine. In le ta izhod ima vlada, ki si želi nositi pridevnik socialna.

Seveda pa je možno, da si bo vlada pač zatiskala oči, dokler bo šlo. Kar pomeni da bo v kratkem enostavno nelikvidna. Kar pomeni da se bodo začeli podaljševati plačilni roki države, izvozniki bodo čakali dlje na vračilo DDVja. Za redno izplačilo plač in pokojnin, se bo vlada morala nujno dodatno zadolževati pod čedalje slabšimi pogoji. Ne, Slovenija ne bo bankrotirala. Za kaj takšnega smo enostavno prebogati. Bomo pa porinili sebe in svoje otroke v drek, iz katerega vprašanje, če se nam bo v doglednem času uspelo izvleči.

In likvidnostni problemi države, ki se bodo odražali v podaljšanih plačilnih rokih, bodo pri podizvajalcih povzročili finančne težave. Skupaj z višjim DDVjem in trošarinami bo to zelo občutno. In čisto komot se lahko zgodi, da bo konec jeseni počilo. Da se bo tudi Sloveniji zgodil narod. In ne proti kapitalistom in ameriki, kar nekateri vidijo kot glavni razlog za krizo. Ne. Niti proti Janši, ki bi v letih debelih krav lahko kaj privarčeval za slabša leta. Ne. Narod bo vstal proti svoji, socialistično usmerjeni vladi. Ker si bo namesto lepih besed želel kruha. Niti ne belega.

Vesel bom, če sem se v napovedi zmotil. Ampak kakor kaže bo letošnja jesen in zima, dokaj vroča. Šele konec leta, ko se začnejo pripravljati bilance, se bo marsikdo streznil in zresnil, in začel tudi čezmerno zategovati pas.

Mission impossible 4 : Find private Mrkaić

2009-06-19T19:34:00.003+02:00

L I B E R T A R E C na svojem blogu ugotavlja to, čemur se počasi ne upa nasprotovati nihče več. Slovenijo je finančna kriza dočakala nepripravljeno. In v bistvu bomo lahko srečni, če bo tokratna nas udarila toliko, da se bomo streznili.

Na tej točki se namreč strinjam z pokojnim Rugljem, ki je nekoč dejal, da je včasih koga pač potrebno pretepsti, ker brez tega enostavno ni pripravljen poslušati, kaj šele zdraviti se.

... sestavi elitno enoto slovenske vojske, kot je še ni bilo. Vanjo kadrira naboljše od najboljših. Tiste, ki so nam tako zvesti, da ne bi razmišljali niti sekunde ko bi bilo treba za domovino dati živlljenje. Zadnje rezerve porabi za nakup najsodobnejše vojaške opreme, do katere imamo kot članica NATA dostop. In jih pošlje v Washington z najpomembnejšo nalogo v naši zgodovini -

da najdejo Mića Mrkaića in ga -če je treba- s silo pripeljejo nazaj v Slovenijo.

Vsekakor pa je bolj kot Mićo v Sloveniji potrebno da krizo res toliko občutimo, da se večine ne bo več dalo peljati za nos z raznimi relativno nepomembnimi aferami in pravljicami.

Lukšičeve velike zgodbe

2009-06-17T16:33:00.002+02:00

V sobotni prilogi Dela je intervju z ministrom Lukšičem. Eden od zanimivih poudarkov v intervjuju je vsekakor ideja VELIKE ZGODBE. Le veliki projekti lahko aktivirajo najboljše ljudi. In bi lahko bili tista tako iskana pot iz recesije.

Ljubitelj velikih zgodb je (bil) tudi Janez Janša. Umetni otok in kaj je še podobnih (predvolilnih) idej, ki jih je lansiral.

Definitivno velke zgodbe lahko pomagajo k homogenizaciji tako naroda, kot njegovih elit. V senci velikih zgodb so ljudje pripravljeni pozabiti na svoje potrebe in se posvetiti uresničevanju velikih zgodb. Kar lepo kaže zgodovina. Tretji rajh je bila velika zgodba - verjetno najbolj črna v zgodovini. Podobna velika zgodba je bilo iskanje poti v Indijo. Ali, če vzamemo kaj zgodovinsko bližjega je to "Človek na luno".

Če pa pogledamo bolj recesijsko, je najbolj znana velika zgodba ameriški "New deal". Bolj domače pa bi lahko bile tudi delovne brigade, ki se jih verjetno marsikateri tukaj prisotni z veseljem spominja.

Kaj od te bogate izbire je imel Lukšič v mislih?

Ne smemo pa pozabiti še ene velike zgodbe. Ali dveh. Pivovarna Laško in Istrabenz sta tudi veliki zgodbi. Slovenski. Glede na to, da sta v veliki večini financirani s strani bank, ki so pretežno v državni lasti, bi lahko rekli da gre za državne zgodbe.

In kažeta na osnovni problem državnih velikih zgodb, širše gledano pa tudi socializma. Ko uspeš shomogenizirati ljudi za skupen cilj, se odpira možnost da jim na račun kasnejših koristi trenutno plačaš manj. Kar pomeni da za izbrance oz. vladujočo elito ostane več. Danes in sedaj.

Glede na slovenske posebnosti bi zaključil da naj velike zgodbe Lukšič kar lepo obdrži zase.

PS: Glede na to, da je Lukšič minister za šolstvo, bi pa morda sanjanja o velikih (gospodarskih) zgodbah raje upeljal kakšno veliko zgodbo v slovensko šolstvo, ki nujno potrebuje spremembe.

Čestitka Golobiču 2

2009-06-16T22:35:00.002+02:00

Čestitam!

Čestitam za uspešen prenos svojega interesnega področja pod okrilje svojega ministrstva. (vir: 24ur.com).

Seveda se strinjamo, da zadeva ni sporna. Če bi bilo Golobičevo lastništvo Ultre (ki več kot 80% ustvari na domačem trgu, pretežno verjento pri telekomunikacijskih operaterjih v državni lasti (beri Mobitel in Telekom)) kakorkoli sporno, bi tako načelen človek kot je minister Gregor prav gotovo odstopil. Ker pa ni, je očinto vse ok.

Sicer pe že stara ljudska modrost pravi, da volk najbolje ovce čuva. Nobena mu namreč ne pobegne.

Čestitke Gregorju Golobiču

2009-06-12T22:18:00.005+02:00

Minister Gregor ni odstopil. Zakaj sploh bi. Saj ni nikomur nič ukradel. Podobno kot Finance sem tudi sam prepričan, da si je Golobič zaslužil vsak cent, ki ga ima v Ultri. Če si ga še ni, si ga pa še bo. In ravno zato mora ostati minister.

Verjetno tudi ni prav veliko dvomljivcev, ki dvomijo v to, da je zgodba o Ultri prišla na dan točno pred volitvami. Najenostavnejša razlaga pravi, da je to zakuhal Janša kot klasičen predvolilni manever. Zaokrožile pa so tudi govorice, da gre za maščevanje LDS. Kaj pa če je vse skupaj zakuhal kar Golobič sam?

Kakšne bodo posledice te štorije? Nikakršne. Gregor je še naprej minister. In predsednik stranke. Pokesal se je. Ljudstvo mu je že ali pa mu še bo oprostilo. Saj nenazadnje, kaj je pa sploh naredil narobe? Po pravici povedano tudi meni razna novinarska vprašanja, ko recimo kandidate za najprestižnejše funkcije v državi mučijo s šolskimi vprašanji, krepko hodijo na živce. Seveda ni spodobno, pa tudi politično ne modro, takšne zadeve zamolčati, ni pa v nasprotju z zakonom.

In recimo, da bi bili vi na Golobičevem mestu. In bi vedeli, da politični nasprotniki (ali prijatelji) rapolagajo z informacijo o lastništvu v Ultri. Ali bi jo razkrili kadar bi vam ustrezalo, ali bi počakali, da jo razkrijejo vaši politični kolegi, kadar njim paše? In kdaj je boljši čas kot predvolilni čas? Ko se potem mirno lahko braniš s tem, da je vse skupaj le pasja bombica vržena pred volitvami. In potem, če imaš srečo, dobiš na volitvah kazen. Srečo zato, ker morebitni nestolček na EU volitvah za Zares sploh ne bi bil usoden. Prej ga niso imeli, in če ga tudi sedaj ne bi imeli, to ne bi izgledalo kot poraz. Sedaj pa so ga celo dobili. In s tem je Golobičeva politična pokora verjetno manjša kot bi si želel.

Pa še računal je lahko na to, da bi se ta aferica skrila v sicerjšnjih bolj EU temah. Ampak očitno slovenska politična scena tega ni sposobna, zato se je prah dvigoval predvsem ob GG.

Nisem pristaš teorij zarot, in verjamem da je ponavadi najenostavnejša razlaga tista prava. V tem konkretnem primeru je to razlaga z Janšo. Ampak nekako kar ne morem potisniti ob stran razmišljanja, da morda pa je vseeno čas in kraj bitke izbral Golobič.

Nenazanje se meni sploh ne zdi ključen problem to, da je zamolčal javnosti solastništvo. Ampak predvsem utaja davka. Golobič je nekega dne imel lastništvo v Ultra SUM vredno par 1000 EUR. Naslednji dan, brez novega vložka, pa je njegov delež bil vreden precej več. 1000x več. In to je darilo. In od darila se plačajo davki.

In stari pregovor pravi "There is no free lunch". Kdaj in kako bo Golobič plačal svoj delež. Ali pa je morda pravo vprašanje KDO bo plačal. Srčno upam, da bo opozicija sedaj imela odprte oči nad Golobičevim ministrstvom, ki naj bi v kratkem dobilo pod svoje okrilje tudi telekomunikacije. Telekomunikacije oz. z drugimi besedami Mobitel in Telekom. Jup, tisti Mobitel, ki v Ultrini bilanci pomeni kar zajeten delež prihodkov.

Če je Gregor res sam to sprožil, mu lahko le čestitam (in da bom imel vsaj malo zadoščenja si pred tem še pljunem v roko). Malo je tako uspešnih potez v slovenski politiki. Res pa ne verjamem, da je sposoben takšne taktične bistroumnosti.

O Gregorju tudi na blogu brez posebnosti.

Piratske evropske volitve

2009-06-09T21:07:00.003+02:00

Eno od "presenečenj" letošnjih evropski volitev, je prav gotovo Pirate Party, ki je na letošnjih vse evropskih volitvah dobila sedež v EU parlamentu. Dosegla je namreč 7,1% kar je dosežek primerljiv s slovenskim Desusom.

Tolikšen delež glasov lahko verjetno v veliki meri pripišemo neosocializmu, ki smo mu priča v zadnjem času, še posebej po finančnih zlomih in ohlajanju gospodarstva. Stranka namreč izhaja iz tradicije novodobnega piratstva, ki z zagovarjanjem nelegalnega kopiranja, predvsem programske opreme, negira avtorske pravice.

Ker pa so na drugi strani avtorskih pravic predvsem velika podjetja, multinacionalke je takšno piratiziranje hitro sprejeto kot boj proti kapitalu, boj proti največjemu zlu tega planeta, in je tako hitro sprejeto kot družbeno koristno. Ali vsaj simpatično. Tako kot je bil simpatičen Robin Hood.

Po svoje pa je ironično, da je takšna stranka doživela uspeh ravno sedaj, ko bo počasi postalo piratiziranje odveč, oziroma ne bo več mogoče. Software as service se namreč vse bolj uveljavlja. In sčasoma inštalacij programov, kot smo jih poznali, ne bo več. Tudi zato, ker bodo programi vsebovali čedalje več storitev, ki bodo dejansko zahtevali nek remote servis. Recimo Word opremljen z podobnimi zadevami, kot jih pripravlja Zemanta za blogerje. In s takšnimi servisi lahko postane programska oprema čedalje bolj naročniška in manj produktna. In piratiziranje odpade.

Podobno tudi pri igricah, kjer online prinaša še dodatno komponento. Igranje z ali proti ostalim igralcem.

Tako da ima tale piratska stranka morda še priložnost za naslednje volitve, potem pa ji bo počasi rok že potekel. Razen, če se bodo prelevili v kaj drugega. Recimo Marxovo delavsko stranko.

Enaki pred zakonom - znižajmo obdavčitev

2009-06-07T08:49:00.005+02:00

Verjetno se malokdo ne bi strinjal s tem, da je enakopravnost vseh ena temeljnih človekovih pravic pa tudi dolžnosti. Kar pomislite kako se počutite, če stojite v vrsti v trgovini, nato pa pride trgovka, in povabi nekoga za vami, da naj kar stopi k na novo odprti blagajni. Če bi jo samo odprla, in se bi vsi zapodili proti nje z enakimi možnostmi, se nam zdi precej bolj pravično, kot če ima nekdo privilegij da prvi izve za neko priložnost.

In, če je enakopravnost tako velika vrednota, zakaj potem tako veliko ljudi tretira zgodbo delavcev, ki delajo v Avstriji za nepošteno. V Avstriji je nižja obdavčitev, kot v Sloveniji, zato je tudi iz vidika enakopravnosti prav, da razliko doplačajo v Sloveniji. Še bolj pravično bi bilo, da bi v Sloveniji plačali še bistveno več davka kot je razlika, ker pač živijo v Sloveniji in koristijo marsikatero državno ugodnost.

Ampak za politike je doplačilo 10K EUR dohodnine lep primer. Primer, ki se ga da izkoristiti. Namreč večini državljanov se zdi doplačilo dohodnine kot demoklejev meč. In, če ga kdo umakne, bo za to politično nagrajen. Pa čeprav bodo s tem nekateri priviligirani.

Rešitev, da bo volk sit in koza cela je enostavna. Znižajmo obdavčitev, da bo le ta enaka kot je Avstrijska. Saj veste, v Avstriji so obdavčeni toliko, da si lahko privoščijo boljše ceste, boljše in cenejše (v bistvu zastonj) otroško varstvo, šolnin tudi tam ni, sociala pa .... jaz v Gradcum Dunaju, Celovcu nisem videl prav veliko beračev. Ste jih vi?