Lullaby

Selitev...

2008-10-06T17:11:00.004+02:00

Ja, najprej me dolgo časa sploh ni brati in naslednja objava, ki jo napišem, pa je selitev. Kaj je s teboj Lucija? :) Aja, da najprej razložim kam se sploh selim. Z dragim sva se odločila združiti najina bloga oziroma bova ustvarjala skupaj samo en blog in sicer na celjan.blogspot.com. Problem je bil vedno, ko sva prišla domov iz kakšnega dogodka, izleta... in kdo bo zdaj objavil slike in celotno zgodbo. Ni se nama pa dalo ponavljati eden za drugim. Tako, da od danes naprej me oziroma naju lahko berete na blogu Blodenje dveh Celjanov. Se beremo!

Goodbye Lullaby! ;)

Arboretum Volčji potok

2008-05-02T21:47:00.009+02:00

Po zelo doooolgem času se spet malo "javljam" na blogu. Če se je kdo slučajno spraševal, če sem še sploh živa, naj odgovorim, da sem. :) Zadnje čase sem imela zelo natrpane dneve in nič posebnega se ni dogajalo, zato tudi ni bilo idej in volje za pisanje. No, danes pa sva z mojim dragim končno po dolgem času izkoristila dan za kratek izlet v Volčji potok. Tu sva si ogledala razstavo Minimundus iz Toskane, lepe cvetoče tulipane in orhideje ter razstavo metuljev.

Začela sva pri Japoncih...

Foto: Lucija

... nadaljevala mislim da pri Rusih...
Foto: Lucija

... se povzpela na grad...
Foto: Grega

... odletela v New York...
Foto: Grega

...in se sprehodila do "pojma nimam česa" ... :)
Foto: Lucija

Ammmm?!
Foto: Lucija

... na koncu pa so naju ustavili mogočni zidovi bastiljske utrdbe.
Foto: Grega

Rahlo utrujena...
Foto: Grega

... sva se odpravila na...
Foto: Lucija

... na pivo...
Foto: Lucija

... in kavo.
Foto: Grega

Nato pa sva nadaljevala pot...
Foto: Lucija

... do prelepih tulipanov.
Foto: Lucija

Nerazdružljiva...
Foto: Grega

Mmm, kako diši
Foto: Grega

Ob poti...
Foto: Lucija

Počitek... zopet
Foto: Grega

Lepotica
Foto: Lucija

Barviti tulipani
Foto: Lucija

Nekaj posebnega
Foto: Grega

Meni najljubša: "Outsider"
Foto: Lucija

... in "Insider" :)
Foto: Grega

Zaradi prazne baterije edina fotografija metulja
Foto: Grega

Še malo sedet, potem pa domov
Foto: Grega

Lep rožnati pozdrav od Lucije in Grega ;)
Foto: Lucija

Mesečni "odklop"

2008-03-25T19:05:00.006+01:00

Local, november 2007
(zelo pestra noč :) )

Sem 23 letna študentka, ki si je nazadnje privoščila "žur do poznih jutranjih ur" pred več kot mesecem dni. In vedno je tako, s prijatelji si vzamemo čas za zabavo samo enkrat na mesec. Je to premalo? Kaj pa vem. Mislim, da mi zadošča ena noč na mesec, ko se s tapravo družbo odklopiš, pozabiš na skrbi in se prepustiš smehu in zabavi do poznih jutranjih ur. Mislim, da je zame čisto dovolj. Seveda se tu zraven ne štejejo večerni čveki ob "kavi", obiski kina in druga skupna druženja. Mogoče je razlog v tem, da v Celju nimamo na razpolago veliko lokalov, kjer bi lahko žurali, kar pa pomeni monotono zahajanje v vedno iste lokale. Smo pa vsaj z redkim obiskom raznih lokalov poskrbeli, da ne pride do naveličanosti le teh. :) Kakorkoli že, vedno pa drži, da s tapravo družbo se imaš lahko lepo povsod. Jaz in naša družba ponavadi začnemo večer v Braniborju in nadaljujemo v Localu. Tako je bilo tudi nazadnje, kjer smo celo noč "migali" ob različnih ritmih v lokalu "pod mestom". ;)

Na Tamarinem blogu sem zasledila, da je že enkrat objavila post na to temo, zato se nisem spuščala v opisovanje lokalov v Celju, ker se nekako strinjam z njenim opisom. Očitno imava podobno mišljenje kar se tega tiče. :) Me pa vseeno zanima kolikokrat na mesec si pa vi privoščite "odklop" in predvsem kje. Ter, ali ste zadovoljni z nočnim življenjem v Celju?

Sigma na "testnem" sprehodu

2008-03-20T20:59:00.006+01:00

Z boljšo polovico sva si končno kupila objektiv, s katerim sva si delala "lušte" že kar nekaj časa. In sicer Sigmo 18-50/2,8 HSM. Danes sva jo/ga peljala na testni sprehod. Slike sicer niso "nevemkaj", ampak sem se vseeno odločila, da jih nekaj objavim. Še posebej kavice iz Gallusa, ki jih je kuhala in umetniško krasila moja bivša sodelavka Sonja.

Sem pozabila kako se imenuje tale "grm" :)

Pa še en "grm" :)

Detajl dekoracije iz Gallusa

Po sprehodu obvezno kavica...

Sonjina umetnina št. 1

Sonjina umetnina št. 2

In Sonjina umetnina št. 3

Toliko slik zaenkrat. O Sigmi ne bom kaj veliko govorila, ker se na te zadeve še ne spoznam dobro. Izbral jo je tako ali tako moj dragi fant. Ja, itak. :) Lahko pa rečem, da sem z objektivom zaenkrat zelo zadovoljna in zdaj bom imela še več veselja do mojega amaterskega fotografiranja.

Ko smo brez idej...

2008-03-20T11:17:00.005+01:00

Barvni trendi Pomlad 2008
(http://www.fashiontrendsetter.com/)

Kakšni so modni trendi za pomlad/poletje 2008 že vem. Malo sem si prebrala po različnih internetnih straneh in revijah, dobro pa nas je s tem seznanila tudi Br4instorm. Ampak, ko se odpravim v shopping, vedno naletim na isti problem. Zmanjka mi idej za kombiniranje različnih oblačil in barv. Zavidam prijateljici, ki ko stopi v trgovino, že točno ve kaj bo kupila. V parih minutah si nabere kup oblačil, se napoti v garderobo , pomeri, da vidi ali ji izbrana velikost ustreza in to je to. Ima smisel za kombiniranje, srečnica, drugi smo pa bolj bogi na tem področju. :) In zakaj pišem to objavo? Med brskanjem po internetu sem slučajno "naletela" na eno zelo zanimivo stran, ki bo mogoče pomagala rešiti moj problem. Ker sem dobra duša, bom to stran delila z vami (če imate mogoče podobne težave kot jaz). ;)

Mislim, da ne potrebujem razlagati o kakšni strani govorim. Naj slike govorijo zase. KLIK!

Pa prijetno "brskanje"! ;)

Je bil torek "moj dan"?

2008-03-13T11:44:00.005+01:00

Zjutraj mi je zazvonila budilka in kot vedno sem jo "prestavljala" do zadnjega trenutka. Hitro se ustanem, navlečem nekaj nase in gasa v šolo. Med vožnjo proti faksu me pokliče sošolka, da so se predavanja prestavila na pol enajsto, ker je profesor zjutraj poklical, da ga ne bo. Pa ne no!!!! Končno mi je uspelo pravočasno iti od doma, potem pa to. Hmm, kaj pa zdaj? Ja, nič grem pa v Branibor na kavo in "zajtrk", ki sem ju zjutraj izpustila.

Parkirala sem se pred Braniborjem in v predalčku za kovance začela iskati še zadnje cente, da bi plačala parkirnino. Med brskanjem pristopi do mene prijazna gospa in me veselo vpraša, če mogoče potrebujem parkirni listek. Ja, itak! Super, ura je bila nekaj do osmih, listek pa je bil plačan do devetih. Ravno dovolj časa, da v miru spijem kavico.

Ob devetih sem se odpravila v City Center. Ni v moji navadi, da bi tako zgodaj zahajala v trgovine, ampak nekam sem se morala "dat". Lahko bi se enostavno odpeljala domov, samo kolikor se poznam, potem ne bi tisti dan videla faksa. :) V trgovino sem pa tako ali tako morala iti.

Ob desetih sem se odpravila nazaj proti faksu. Parkirala sem avto in se odpravila proti parkirnemu avtomatu. Ko sem se avtomatu vse bolj bližala, sem opazila mlado gospodično, ki se je veselo napotila proti meni. Amm, kdo pa je to? Že na daleč mi maha s parkirnim listkom in me sprašuje, če ga mogoče potrebujem. Plačan je bil za cel dan oziroma do treh popoldan - do takrat ko je potrebno plačati parkirnino. Ja, branila se ga ravno nisem. :) Najprej sem že pomislila, če gre slučajno za skrito kamero. To se mi še ni zgodilo, da bi mi v enem dnevu dve osebi ponujali parkirni listek. Zanimivo naključje. Kakorkoli že, imela sem polepšan dan. Pa ne zato, ker sem prihranila nekaj evrov, ampak zato, ker sem videla, da še obstajajo ljudje, ki jim ni težko podariti nekaj popolnemu tujcu in to ne s težkim srcem ampak z dobro voljo in nasmejanostjo...

Mala Kala

2008-03-03T13:58:00.010+01:00

Pa imamo novega družinskega člana. :) Našemu ateku smo za 60. rojstni dan kupili psičko, čistokrvno nemško ovčarko, katero je sam poimenoval Kala. Kupili smo mu jo tudi zato, ker se ati počasi odpravlja v penzijo in bo imel na razpolago veliko časa, da se bo lahko z njo tudi veliko ukvarjal. To je bila njegova velika želja, ki se mu je končno tudi uresničila.

Mala Kala je stara komaj 10 tednov. Pri nas doma je šele 6 dni, pa je že zelo pogumna in igriva. Zelo hitro se nas je tudi navadila. Se pa nikakor ne pusti slikati oziroma ji fotoaparat predstavlja zanimivo igračo, tako da smo jo slikali na hitro. Pa pri slikah ne gledati na kvaliteto.

Kala 1

Kala 2

Kala 3

Kala 4 - zvečer

PS: Pasja uta je že v izdelavi - ful bo lepa. Tako, da slike hiške in pesjaka še sledijo. ;)

Trenutna zasvojenost

2008-02-17T23:41:00.005+01:00

Zadnje čase sem obsedena z igranjem igric. Vse se pa je začelo z internetno igrico Gold Strike, katero je na svojem blogu objavila M&M. :) Moja boljša polovica je pri tej igri dosegla dober rezultat, katerega pa jaz na noben način ne morem doseči. Kako me to jezi. :) Iz heca sva rekla, da se bova pomerila v dirkanju. Tako, da zdaj igrava igrico Need for speed in ta me je čisto zasvojila. Če že ne divjam po cestah v realnem življenju, si lahko to privoščim vsaj v virtualnem in celo z avtom, ki mi je zelo všeč in katerega se ne bi branila tudi v realnem svetu. :)

Moj je rdeč Porsche Boxster :)

Drugače nikoli nisem bila ljubitelj računalniških igric in vedno sem govorila, da to igrajo samo tisti, ki res nimajo kaj bolj pametnega za početi. Očitno se zdaj podobno dogaja meni. :) Včasih se ob igranju počutim kot majhen otrok, ki se popolnoma vživi v igrico. Oči imam tako odpre, da še komaj ostanejo na svojem mestu, kljub temu da je igrica podprta z raznimi zvoki, moram jaz zraven mrmrati, komentirati ter oponašati zvoke avta. Kako patetično se obnašam se zavem šele, ko zagledam čudne poglede in izraze na obrazih svojih domačih. Še moj 6 letni nečak bolj umirjeno igra igrice... Na srečo se pomlad vse bolj bliža, tako da bom malo več na zraku in malo manj za računalnikom. Vseeno pa mislim, da je to samo trenutna zasvojenost, katera bo slej ali prej minila. Upam! :)

Tri, štiri... zdaj!

2008-02-13T19:58:00.006+01:00

Končno je padla odločitev. In končno so se nenehno ponavljajoče besede spremenile v dejanja. Dolgo časa sem se vsak dan pred spanjem prepričevala, da naslednji dan pa res začnem. Ampak do jutra je vsa motivacija nekam "izpuhtela". O čem govorim? Govorim o teku.

Včeraj sem prehodila ogromno trgovin in na koncu celo našla primerno obutev in primerne hlače za tek. Samo ta dva rekvizita sta me stala 100 €, kje je pa še ostalo. Ja, drag šport je to. Ampak, ker se ne mislim tega lotiti profesionalno, bo ostalo samo pri teh dveh rekvizitih. No, in včeraj sva s fantom krstila adidaske, hlač še ne, ker je premrzlo, in moram rečit, da so se dobro izkazale. Se opazi razlika v primerjavi s starimi teniskami. :)

Najina tura ni bila dolga, sva se odločila, da bova začela počasi in postopoma. Ni dobro že takoj pretiravati. Začela sva na Miklavževem hribu (hrib nad celjskim zelo znanim parkom) in nato nadaljevala tek ob Savinji, približno 2 km. Za finale pa sva določila lesene stopnice, ki vodijo do Kapucinske cerkve - cerkve Sv. Cecilije. Mislim, da Celjani dobro veste o čem govorim. Rečem lahko samo, da te stopnice pa "ubijajo" in, da me danes bolijo mišice, za katere sploh vedela nisem, da jih imam. No, pa saj to je bistvo vsega, a ne? :)

Imam pa eno težavo oziroma vprašanje. Na različnih internetnih straneh sem prebrala, da je zelo pomembno kako hitro tečeš oziroma kakšen tempo imaš. Na strani Studia Aktivita sem prebrala:

"Ko se odločimo za tek je zelo pomembno, kako tečemo. Če tečemo AEROBNO pomeni, da tečemo ob obilju kisika. Tečemo brez naprezanja, mišičje ima dovolj kisika, da kuri maščobo. Če tečemo ANAEROBNO pomeni, da se močno naprezamo, mišičju pohaja kisik in da bi hitro prišlo do energije, mora kuriti ogljikove hidrate. Zapomniti si moramo, da samo s tekom v aerobnem območju, torej ko ima telo dovolj kisika, kurimo maščobe in pa seveda tako načrtovan tek dobro vpliva na telo in dušo.
Pulz pri teku je pomemben tudi zaradi zdravja. Kajti brž, ko človek prehitro teče, ko torej telesu začne primanjkovati kisika, si poškoduje imunski sistem."

No, mene zanima kako naj ugotovim kateri tempo meni ustreza. In kako si naj izmerim pravilni pulz? Moram nujno uporabljati merilec pulza ali lahko to izračunam kako drugače? Ali pa je najbolje, da "poslušam" svoje telo in tek enostavno prilagodim svojim zmogljivostim? Če ima kdo odgovore na ta vprašanja, se priporočam. Drugače pa upam, da jih bom čim prej pridobila. Ampak bistvo vsega je to, da sem po dolgem času končno spet začela malo migati. ;)

Happy birthday to me

2008-02-06T09:11:00.000+01:00

Danes je moj 23. rojstni dan. Joj, kak sem že stara. Že voham trideseta. :D

Domače živali

2008-01-31T11:16:00.000+01:00

Moj fant je pred kratkim izrazil željo, da bi si rad kupil enega domačega ljubljenčka. Seveda sem bila takoj za to, in sicer dokler nisem izvedela za kakšnega ljubljenčka se gre. Tarantelo! Moj odziv je bil: NITI SLUČAJNO! No, kljub temu me je pripravil do tega, da sva obiskala eno od trgovin z malimi živalmi. Trgovka nama je pokazala pajke, ki so jih imeli trenutno na zalogi in nama vse lepo razložila. Cena je bila še kar solidna - pričakovala sem več. No, skoraj me je že prepričal, ampak v trenutku ko sem izvedela, da moraš tega hudiča hraniti z živimi kobilicami, sem si premislila. Že sama misel na to, da je v moji sobi pajek (in to ogromen), ki se po vrhu vsega masti s še migajočo kobilico, mi gre na bruhanje. Ne morem. Res sem se hotela potruditi, da bi tarantelo sprejela, pa ne gre. In še na srečo je na moji strani Gregatova mami, ki mu je zagrozila, da ga bo izselila iz hiše, če prinese tega orjaka domov. :)

Najbolj "zoprn" zvok na svetu je...

2008-01-31T07:18:00.000+01:00

... ZVOK BUDILKE!

Osebni dokument, prosim

2008-01-25T09:50:00.000+01:00

Verjetno ste že iz prejšnjih objav razbrali, da delam v gostinstvu in sicer v enem izmed znanih celjskih lokalov. Tisti, ki ste kadarkoli delali na tem področju, veste, da v gostilni vidiš, slišiš in doživiš marsikaj. V glavnem nikoli ti ni dolgčas. Zato sem se odločila, da bom ustvarila novo »rubriko« z imenom Prigode iz gostinstva. Danes bom pisala o »naših« dijakih.

Danes je petek – dan za zadetek, kar za dijake pomeni dan za žuranje. Kot pa je že za Slovence in še posebej najstnike znano, ne znajo žurati brez alkohola. Dobro, v najstnike in alkohol se ne mislim vtikati, ker je to stvar posameznika in je njegova stvar kdaj, kje, zakaj in kaj pije. Me pa zelo razjezi, ko se moram skoraj vsak petek prepirati z vsaj enim dijakom ali celo njegovim staršom. Govorim o mladoletnih dijakih. V našem lokalu se strogo držimo pravila, da brez osebnega dokumenta kljub polnoletnosti dijakom ne damo alkohola. Razen seveda, če to osebo poznamo.

Bolj kot nerazumevanje dijakov, da ne morejo dobiti alkohola dokler niso polnoletni, me preseneča nerazumevanje njihovih staršev. Oziroma bolj kot njihovo nerazumevanje me preseneča njihova nevednost. Prav smešno je, ko prosiš njihovega sinčka oziroma hčerkico, če ti lahko pokaže osebni dokument in potem najprej zagledaš tisti debeli očetov pogled, nato pa se začne besedni napad in sicer nekako takole: »Kdo pa misliš, da si, da od mojega sina zahtevaš osebni dokument? Saj sem jaz zraven – njegov oče! A ti sploh si polnoletna? Takoj mu prinesi pivo!« Itd. Seveda je treba najprej razburjenega očeta pomiriti in mu potem umirjeno razložiti, da imamo ta zakon v veljavi že lep čas in da če še ni slišal zanj, mu toplo priporočam, da obišče kakšno spletno stran in se o tem malo poduči. Ter seveda vztrajam pri tem, da alkohola njegovemu mladoletnemu sinu NE DAM! Oče odgodrnja, da v tej gostilni ne bo več pil in s sinkom odide. Kar pa mi tudi ustreza. To je bil samo eden od mnogih primerov.

Zato starše in mladoletne dijake v imenu natakarjev lepo prosim, da nas razumejo in nam ne delajo scen. Sem samo študentka, ki si s študentskim delom služim denar, katerega pa ne mislim zapravljati za plačevanje kazni v primeru, da me preseneti kakšen inšpektor. Prav tako prosim fante mladoletnih punc, naj mi ne grozijo, da me bodo odpeljali na policijo, ker s tem, ko mladoletnico prosim za osebni dokument, kršim njene pravice in s tem vdiram v njeno zasebno življenje. Dijaki pa PROSIM ne bodite vedno tako užaljeni, če morate dokazovati svojo polnoletnost. Vzemite to kot kompliment. :)

Kakšno je pa vaše mnenje glede dijakov, polnoletnosti in alkohola? Vem, da je ta zakon v veljavi že lep čas, ampak se mi zdi, da še vedno veliko staršev sploh ni slišalo zanj. Smo Slovenci res tako nerazgledan narod ali pa je določenim res vseeno kaj se dogaja z njihovimi otroki? Dobro, ne mislim delati zdaj iz tega nek halo ampak res je smešno, da po vsem tem času še marsikdo sploh ni slišal za ta zakon...

Velik kozarec kislih kumaric in kava

2008-01-23T12:30:00.000+01:00

Danes sem dobila "mejl" s tole vsebino:

Profesor je stal pred svojimi študenti pred pričetkom predavanja filozofije, za seboj je imel nekaj predmetov in čakal. Ko se je predavanje pričelo, je brez besed pred sebe dvignil velik prazen kozarec, v katerem so bile prej kisle kumarice, ga položil na kateder in ga napolnil z žogicami za tenis.

Potem je vprašal študente ali je kozarec poln. Strinjali so se, da je.

Za tem je profesor vzel škatlo polno kamenčkov in jih sipal v kozarec, ki ga je rahlo pretresal. Kamenčki so zapolnili prazen prostor med žogicami.

Tedaj je spet vprašal študente ali je kozarec poln. In spet so se strinjali.

Naslednja škatla, ki jo je profesor vzel, je bila polna drobnega peska. Ko ga je sipal v kozarec, je pesek zapolnil še vse preostale prazne kotičke med žogicami in kamenčki.

Še enkrat je vprašal študente ali je kozarec poln. Odgovorili so, da je.

Tedaj je profesor vzel izpod katedra dve skodelici kave in ju zlival v kozarec. Kava je natopila pesek in študentje so se smejali.

"Sedaj", je rekel profesor med tem, ko je smeh pojenjal, "želim, da razumete, da ta kozarec predstavlja vaše življenje:

Žogice za tenis so pomembne stvari v vašem življenju: vaša družina, vaši otroci, vaše zdravje in stvari, ki se jim predajate.

Kamenčki predstavljajo druge stvari, ki so za vas pomembne: vaša služba, vaša hiša, vaš avto...

Pesek pa predstavlja ostale stvari. Tiste male stvari. Če napolnite ves kozarec s peskom, v njem ni več prostora za kamenčke in žogice.

Enako je v vašem življenju. Če porabite ves svoj čas in energijo za male stvari, nikoli ne boste imeli prostora in časa za velike stvari.

Skrbite za stvari, ki so ključne za vašo srečo. Za čiščenje stanovanja in za razna popravila bo vedno dovolj časa. Najprej poskrbite za žogice za tenis oziroma za stvari, ki so za vas resnično pomembne. UGOTOVITE SVOJE PRIORITETE. VSE OSTALO JE PESEK."

Tedaj je ena od študentk dvignila roko in vprašala: "In kaj predstavlja kava?"

Profesor se je nasmejal: "Všeč mi je, da ste to vprašali. Kavo sem vlil zato, da bi vam pokazal, da vedno ko mislite, da je vaše življenje že tako polno in natrpano, je v njem še vedno prostor za skodelico kave s prijateljem."

Zanimiva zgodbica, ki zelo drži in mi je dala malo misliti. :) Ponavadi "mejle" s podobno vsebino kar zbrišem, tokrat sem si pa vzela čas in prebrala.

Tudi sama kar naprej uporabljam izgovor: "Nimam časa." Ampak čas se vedno najde, samo dobro moraš biti organiziran. Bi napisala kakšno bolj pametno oziroma zanimivo objavo, ampak tokrat res nima časa. ;) Zaposlena sem z učenjem, tako kot Mateja, ki je napisala zanimivo objavo na temo učenje. Oziroma, da se drugače izrazim. Čas imam, ampak enostavno se mi ne da napenjati možganov še za to, da bi spravila skupaj nekaj "zanimivega" za branje. Pa drugič! :)

Ja sam za ples! O je...

2008-01-09T19:53:00.001+01:00

Jaz in Luka v "akciji" :)
Vabriga, december 2007

Zelo rada plešem. Še posebej na privatnih zabavah, kjer se lahko sprostim. "Zavrtim" in znorim se predvsem rada v hitrih ritmih, npr. v ritmih "starega" rock`n`roll-a. Nisem ravno ekspert v plesanju, ampak kot pravijo " dance to express, not to impress". Ta slika je nastala lani na morju, kjer plesa ni manjkalo. ;)

Novoletna zaobljuba

2008-01-06T18:14:00.001+01:00

Spomin na zadnje trenutke v letu 2007

Tako, božični in novoletni prazniki so mimo, nas pa spet čakajo vsakodnevna opravila. Na vaših blogih sem videla, da ste novo leto večina pričakali zelo lepo in seveda vsak na svoj način. Tudi jaz in moja družba smo se imeli zelo lepo – novo leto smo pričakali na morju.

Zanimivo je opazovati ljudi, katerih obrazi niso več tako veseli kot v decembru. Ja, december je bil res zanimiv. Vrniti se je treba nazaj k vsakodnevnim opravilom, v službah nas čakajo novi izzivi, v šolah še nenarejeni izpiti in SEMINARSKE naloge, katerih rok oddaje se vse bolj bliža, nekateri pa še kar nimajo na kup zbranega gradiva in literature. In med te sodim tudi jaz. Decembra sem šolo in vse obveznosti povezane s le-to potisnila nekam na stran. Tako, da si sedaj razbijam glavo s pisanjem seminarske naloge, katere tema mi je zelo »zanimiva«, od dolgournega buljenja v računalnik se mi pa že meša v glavi – povsod vidim samo črke. Ampak ne smem se pritoževati, saj sem za ves kaos odgovorna sama. Ko bi se le lahko držala načela: Kar lahko storiš danes, ne odlašaj na jutri. Zame pa bolj velja: Kar lahko storiš danes, pusti za jutri, saj imaš še čas. In to me vedno »tepe« po glavi.

No, in imam prvo novoletno zaobljubo: v letu 2008 se bom potrudila stvari reševati takoj oziroma sproti in izpolnitev le-teh ne odlašati v nedogled.

Imate tudi vi kakšne zaobljube za leto 2008?

Have Yourself A Merry Little Christmas

2007-12-21T01:33:00.000+01:00

Želim vam
lepe, vesele in brezskrbne
božične praznike,
ter da bi jih preživeli v družbi
svojih najdražjih.

Ali
Have yourself a merry little Christmas
by Kenny G.

Have yourself a merry little Christmas,
Let your heart be light
From now on,
our troubles will be out of sight

Have yourself a merry little Christmas,
Make the Yule-tide gay,
From now on,
our troubles will be miles away.

Here we are as in olden days,
Happy golden days of yore.
Faithful friends who are dear to us
Gather near to us once more.

Through the years
We all will be together,
If the Fates allow
Hang a shining star upon the highest bough.
And have yourself A merry little Christmas now.

Postani najbolj pozitiven in navdušen človek, kar jih poznaš

2007-12-20T19:01:00.000+01:00

To je eden od napotkov, ki jih je oče H. Jackson Brown v knjigici Drobna navodila za življenje, zapisal za svojega sina Adama.

Knjigico mi je pred nekaj leti za rojstni dan podarila prijateljica. Sprva se mi je zbirka vseh teh navodil za "boljše življenje" zdela smešna, ampak ko jih enkrat prebereš, ugotoviš da določeni napotki le znajo biti koristni ali ti vsaj dajo malo misliti.
V knjigici je zapisanih 511 napotkov, jaz pa bom naštela samo tiste, ki so meni najpomebmnejši in po katerih se poskušam ravnati v vsakodnevnem življenu.

H. Jackson Brown jr.

1. Z vsakim, ki ga srečaš, ravnaj tako, kot si želiš, da bi drugi ravnali s teboj.

2. Sklepaj nova prijateljstva in neguj stara.

3. Nikoli nad nikomer ne obupuj. Čudeži se dogajajo vsak dan.

4. Bodi pogumen. Če nisi, se pretvarjaj. Nihče ne bo vedel.

5. Razmišljaj o velikih rečeh, uživaj pa v drobnih zadovoljstvih.

6. Veliko se smej. Smeh nič ne stane, je pa neprecenljiv.

7. Nauči se poslušati. Priložnost včasih potrka zelo tiho.

8. Zapomni si, kako je ljudem ime.

9. Nikoli nikogar ne oropaj upanja; morda je to vse, kar ima.

10. Prizadevaj si za odličnost, ne za popolnost.

11. Ne izgubljaj časa z odgovarjanjem ljudem, ki te kritizirajo.

12. Ljudem daj še eno priložnost, tretje pa nikakor.

13. Manj naj te skrbi, kdo ima prav, in bolj tisto, kaj je prav.

14. Nikoli ne odreži tistega, kar se lahko razveže.

15. Zapomni si, da je uspešen zakon odvisen od dveh stvari: (1) da najdeš pravega človeka in (2) da si pravi človek.

16. Bodi drzen in pogumen. Ko se boš ozrl na svoje življenje, boš bolj obžaloval tisto, česar nisi storil, kot tisto, kar si.

17. Sebe ocenjuj z lastnimi merili, ne z merili nekoga drugega.

18. Postavi se s svojo držo. Ne dovoli, da bi ti jo izbiral kdo drug.

19. Pazi na svoj ugled. To je najvrednejše, kar imaš.

20. Ne uporabljaj časa in besed nepremišljeno. Ne enega ne drugega ni mogoče dobiti nazaj.

Ti napotki so me najbolj prepričali in te poskušam tudi sama upoštevati. Največ preglavic pa mi povzroča napotek št. 8 "Zapomni si kako je ljudem ime". :)

Imate tudi vi kakšen življenjski moto, ki vas vodi skozi življenje?

Vir: H. Jackson Brown jr., DROBNA NAVODILA ZA ŽIVLJENJE I. del

Velikost ni pomembna - mar res?

2007-12-20T18:04:00.000+01:00

Kadar govorimo o keramični skodelici za čaj je še kako pomembna - velikost namreč. Zima je tu in količina zaužitega čaja dnevno se je znatno povečala. Tako sem začela razmišljati o novi in večji - takšni, ki mi bo nudila daljše užitke. In res sem jo našla... Pripravim si 0,6 l zeliščnega čaja katerega okus dopolnjujejo tri velike žlice medu in sok sveže stisnjene limone. "Poknem" se v posteljo, pokrijem s toplo deko, vzamem notebooka in v miru brez motečih dejavnikov prebiram vaše bloge. Zdaj sem namesto za pol ure preskrbljena kar za celo uro. In vse to samo zaradi nje... "supersize" skodelice.

Primerjava stare in nove skodelice

Ps: Jaz si moram nujno najdit en hobi! :)

Jinx v Celju

2007-12-16T14:54:00.001+01:00

Po šestih letih "pavze" se je na glasbeno sceno vrnila hrvaška retro pop skupina Jinx. Izdali so ploščo Na zapadu, njihov singel "Na čemu si ti?" pa se že na veliko vrti na radijskih postajah.

In zdaj Jinxi prihajajo v Celje zato bi bil greh, da se ne bi udeležila tega dogodka. :)

Takole je zapisal žal nenznani avtor ampak mislim, da bo kr držalo:

"Jinx so nič manj kot ena od glavnih postaj na potovanju skozi novejšo zgodovino hrvaške popularne glasbe, kronski dragulj hrvaškega popa."

In za tiste, ki jih ne poznate:

Smeh je pol zdravja 2

2007-12-16T13:42:00.000+01:00

Fitnes ni za vse. LOL :)

Čas obdarovanj

2007-12-13T22:21:00.000+01:00

Danes smo že 13.12. in zdi se mi kot da je še pred nekaj dnevi bil november. Kam čas tako beži? Za pisanje na blogu sploh nimam časa (bolj kot s pisanjem se ukvarjam z njegovim izgledom - mislim, da bo ostal kr takšen kot je :) ), še manj pa imam čas da bi pregledovala vaše bloge, katere pridno polnite s svojimi objavami. Sploh nimam občutka, da je december - veseli december, božični dan se vse bolj bliža jaz pa sploh nimam idej in volje za nakupovanje daril.

Spominjam se časov, ko sem komaj čakala na december, na božične pesmice, lepo okrašena in bleščeča se mesta, gnečo v trgovinah, vonj po cimetu, okus po kuhanemu vinu in še posebej na nakupovanje božičnih daril. Iz leta v leto pa mi vse to postaja mučenje. Na božični dan moram tako ali tako delati - že drugo leto zapored, tako da sploh ni več tapravega božičnega vzdušja. Tolaži me misel na to, da bom vsaj novo leto preživela v družbi zelo dobrih prijateljev. Ampak, da se vrnem nakupovanju božičnih daril - zelo malo časa imam na razpolago, kupiti pa moram približno 12 daril. Seveda gre za malenkosti vendar mi počasi zmanjkuje idej. Rada bi vsakemu podarila nekaj kar odraža njegovo osebnost ter mu tako pokazala, da je bilo darilo izbrano skrbno in posebej zanj. Spominjam se darila, ki sem ga dobila od sodelavcev pred dvemi leti. Kupili so mi dva velika paketa robčkov, tri škatle mojih najljubših čajev, ter darilni bon za čevlje. Verjetno se sprašujete kaj je tu tako posebnega, ampak s tem darilom so mi pokazali, da me poznajo (na leto porabim ogromno količino robčkov - ves čas smrkam, čaje pijem poleti in pozimi, v tem času pa sem si tudi morala nujno kupiti nove čevlje). Od takrat naprej sem se odločila, da bom tudi sama bolj pozorna pri izbiri daril. Zato pa mi je muka it nakupovat, ker mi nakup vsakega darila vzame veliko časa, ki pa ga imam letos na žalost zelo malo. Ja nič, počasi se bo moral Božiček organizirati in narediti seznam, potem pa hop v trgovino, da bodo nogavičke nad kaminom pravočasno polne. :)

Pa vi? Ste že nakupili darila?

Pomagajte mi!

2007-12-13T21:08:00.000+01:00

Tisti, ki ste v zadnjih dneh večkrat kliknili na moj blog že verjetno veste, da sem kar naprej spreminjala izgled bloga. Zelo rada bi imela tole temo na svojem blogu. Kako spravim to na svoj Blogger, če se sploh da?

Bi pa ob tej priložnosti povprašala še, kako je z gostovanjem pri slovenskih ponudnikih spletnega prostora? A je velik problem postavit blog ali še kaj drugega na server?

Hvala že vnaprej!

Shopping v Zagrebu 2

2007-12-04T22:04:00.001+01:00

Evo, pravkar sem iz Zagreba in že moram hitro napisati objavo na blogu. Tokrat nama je z drugo prijateljico kot zadnjič celo uspelo nabaviti nekaj stvari. Sva se prej pozanimali glede praznikov. :)

Hm, kaj naj rečem, Zagreb je (in kot je vedno bil) zelo lepo mesto. Tokrat še malo bolj zaradi vseh božičnih okraskov in posebnega božičnega vzdušja. Čeprav sem mogoče pričakovala malo več okrasitve, glede na to kako "mi" vsako leto polepšamo našo Ljubljano. Zagrebčani so bili do naju povsod zelo prijazni kljub temu, da so imeli zelo resne izraze na obrazu. Ena prodajalka se je celo nasmejala in rekla: "Pa kako je zdaj to? Me hodimo v shopping v Slovenijo, ve pa k nam." Ja, kaj pa vem, ženske se pač naveličamo vedno istih trgovin, poleg vsega sva pa imeli še en izletek, jaz pa "šanso" za slikanje. Da ne bom preveč bluzila, evo nekaj slikic.

Zagrebška katedrala

My sweet friend Tinca

Božični vlakec

Božični vlakec 2

Ulice...

Tinca drugič

Zagreb zvečer

Parkec v centru mesta

There is still a child in everyone of us

2007-11-28T21:52:00.001+01:00

Takole sem ujela trenutke zaljubljenega para med zabavanjem na plaži. A ne Kati in Luka? ;)