Ej stari...

Kakšne barve je mačka?

2009-12-08T10:25:00.002+01:00

Pred leti so se na neki mednarodni konferenci, tako anekdota, srečali voditelji pomembnih držav. Potem, ko so se zedinili, da je problem resnično pereč in da ga je potrebno čim prej rešiti, so delegacije začele predlagati različne ukrepe. Ko so prišli na vrsto Američani, so postregli s pripravljeno rešitvijo, ki so jo tudi že preizkusili na pilotnem projektu. V podkrepitev rešitvi so poudarjali, da se je celotna zadeva v praksi dobro izkazala. Drugi delegati so pričeli odobravajoče prikimavati, nato pa je vstal predstavnik Francije in dejal: Že mogoče, da vaša rešitev v praksi dobro deluje, vseeno pa vprašanje ostaja, ali bo zadeva delovala tudi v teoriji.

V zadnjega pol leta se slovenski publicisti, ki se ukvarjajo z vzroki in posledicami gospodarske krize, predvsem pa z različnimi ukrepi za izhod iz recesije, med njimi so očitno najštevilčnejši ekonomisti, pogosto obnašajo kot Francozi iz anekdote. Ne glede na to, da smo zdaj vsi "Keynesijanci", sta se, kako običajno za domače razprave, spet izoblikovala dva nasprotujoča si tabora, ki en drugega obtožujeta za zablode tako imenovanega "liberalnega kapitalizma". Simptomatično, če hočete Francosko pa je, da sta se tabora izoblikovala glede na pripadnost zagovornikov te ali one ekonomske teorije. Skratka, slovenski ekonomisti in drugi misleci se v obdobju krize še najraje sprašujejo, ali nekaj (ne)deluje v teoriji, prakso pa prepuščajo bolj profanim.

Da bo gospodarska kriza slej ko prej minila, je jasno vsem, da bodo najvišjo ceno plačali manj izobraženi in mladi, pa kot da nikogar ne zanima. Kot da nikomur od tistih, ki z vehemenco teoretika razpravljajo o krizi kot o tipografskem problemu, o tem, kakšno črko bomo na koncu pripisali krivulji industrijske proizvodnje, ni mar, da bodo generacije, ki v sedanjem trenutku še študirajo, paradoksalno, tudi o ekonomskih teorijah, najmanj dvakrat plačali za tranzicijske neumnosti; prvič, ko bodo z diplomami v rokah pristali na zavodu za zaposlovanje in drugič, ko bodo z naraščajočimi davki poskušali vzdrževati nevzdržen sistem. Dokler se ne razpoči ali ne sesuje vase. Na čas po velikem poku, se lahko pripravijo, ne z modrostjo Francozov ali Američanov, pač pa Kitajcev: Ni važno, kakšne barve je mačka, samo da lovi miši.*

*Deng Xiaoping (1904-1997), pobudnik kitajske tranzicije iz planskega v tržno gospodarstvo.

Farsa v Københavnu

2009-12-04T12:37:00.002+01:00

V zadnjih dneh postaja povsem jasno, da na letošnjem podnebnem srečanju na vrhu ne bo prišlo do nikakršnega zasuka. Do sporazuma, ki naj bi nastal na pogorišču nedelujočega Kyotskega protokola, očitno vodi čedalje daljša in vijugava pot.

Potem, ko so se Američani in Kitajci, trenutno prvi in drugi največji povzročitelji toplogrednih plinov na svetu, pred dnevi očitno dogovorili o svojih pogojih za globalni sporazum, Evropejci ostajajo ob strani in, kot je na Stari celini v navadi, sprti med seboj. Če je Busheva zavrnitev Kyotskega protokola pred leti Evropskim voditeljem nudila zatočišče pred čedalje bolj zaskrbljenim javnim mnenjem, bo to vlogo zdaj odigrala gospodarska in družbena kriza.

Strah pred zlomom evropskih gospodarstev je v zadnjem letu naredil svoje. Vse se pač začne in konča pri denarju. Javnih sredstev, ki so jih vlade v zadnjem letu vložile v bančno luknjo in obubožane industrije, je iz dneva v dan manj, evropski voditelji, ki so jih bila še pred meseci polna usta priložnosti za razvoj zelenih tehnologij, pa so umolknili Pod pritiskom krize so najglasnejši ponovno lobisti avtomobilske industrije in energetike, ki vsak v svoji državi, skupaj pa v vrhovih Evropske administracije grozijo s poslabšanjem konkurenčnosti in novimi milijoni brezposelnih. Kot vemo tudi od doma: tam kjer ni, še vojska ne more vzeti. Sporazum v Københavnu je neslavno končal, še preden so se svetovni voditelji posedli za mizo.

James Hansen, direktor Inštituta za vesoljske znanosti pri NASI in nesporna avtoriteta na področju podnebnih sprememb, znanstvenik, ki je v času Busheve administracije plačal visoko ceno za svojo neupogljivost, pred dnevi ni mogel skriti razočaranja. Vrh je označil za farso in sporočil, da bo dogodek bojkotiral. V Københavnu, pojasnjuje razočarani Hansen, nameravajo razvite države zgolj kupovati odpustke, zanje ponujajo drobiž in prazne obete, vsi pa bi se obnašali, kot da se ni nič zgodilo. Tudi Slovenija, z Erjavcem na čelu. Račun pa je iz leta v leto višji. Kdo bo na koncu plačal zapitek?

Je za astmo kriva folična kislina?

2009-11-23T11:49:00.004+01:00

Ugibanj o skrivnostnem naraščanju astme je kot kaže konec. Raziskovalci z Univerze v Adelaidi so na sledi povzročitelju te najpogostejše kronične bolezni in najpogostejšega vzroka hospitalizacije pri otrocih iz razvitih držav. V pomanjkanju trdnih dokazov o vzrokih za začasno zoženje dihalnih poti in motnje dihanja so naraščanje obolelosti doslej pripisovali predvsem onesnaženemu okolju, avstralska raziskava, nedavno objavljena v Journal of Epidemiology, pa kaže na nepričakovanega povzročitelja: folično kislino.

Folična kislina ali vitamin B-9 vpliva na vrsto fizioloških procesov. Posebej je pomembna za tvorbo hemoglobina v obdobjih hitre rasti. Naravni vir foliatov je zelenolistna zelenjava (špinača, solata, stročnice), z njimi pa so bogata tudi jetra in kvas. Da foliati med nosečnostjo preprečujejo anemijo, so ugotovili že leta 1931. Kmalu zatem so kvas, jetra in špinača postali obvezna sestavina nosečniške prehrane. V zadnjih desetletjih se je v razvitem svetu namesto naravnih virov uveljavilo predpisovanje dodatkov folične kisline, najpogosteje v obliki tablet.

Avstralska raziskava je zdaj razkrila, da je pojav astme mogoče povezan s tovrstno prakso. Otroci, ki so sodelovali v raziskavi in katerih matere so med 30 in 34 tednom nosečnosti jemale nadomestek folične kisline, so imeli kar 30 odstotkov večjo oblolelnost za astmo. Raziskovalci poudarjajo, da je bil vpliv opazen samo pri tistih materah, ki so folično kislino prejemale v obliki nadomestkov in ne iz naravnih virov, obenem pa dodajajo, da je na ta način mogoče pojasniti tudi razširjanje bolezni v zadnjih petdesetih letih.

Cestnina po novem

2009-11-19T14:59:00.004+01:00

Po dveh desetletjih javnih razprav, tehničnih preizkusov in burnih političnih debat bo Nizozemska, kot prva država na svetu, opustila cestno takso in uvedla variabilno obračunavanje cestnine po prevoženih kilometrih. Podnebne spremembe z naraščanjem morske gladine, tretjina države namreč leži pod morjem in nenehni prometni zastoji, so javno mnenje prevesili na stran nasprotnikov avtomobilizma. Ti so vse od začetka devetdesetih let zahtevali, da avtomobilisti začno plačevati polno ceno za gradnjo in vzdrževanje enega od najgostejših cestnih omrežij na svetu, pa tudi za izpuste toplogrednih plinov iz svojih vozil.

Nizozemska vlada je v parlament zdaj poslala predlog zakona, po katerem bo opustila letno cestno takso in dajatve, ki jih avtomobilistom zdaj obračunajo ob nakupu vozila ter jih do leta 2012 nadomestila z GPS napravami. Te bodo, vgrajene v vozila, beležile čas, kraj in dolžino vožnje ter podatke samodejno pošiljale v zbirne centre, od koder bodo lastnikom poslali obračun. Sistem, ki je že uspešno prestal preizkuse, bo prometnemu ministrstvu po novem omogočal ne le obračun cestnine po dejansko prevoženih kilometrih, mimogrede, uporaba avtocest je na Nizozemskem sedaj zastonj, pač pa tudi različno višino cestnine glede na uro dneva in cestne odseke. V povprečju naj bi za prevoženi kilometer po državni cesti po novem odšteli okrog 3 cente. Glede na to, da cestne dajatve za avto srednjega razreda sedaj na leto znašajo okrog 600 evrov, se za voznike, ki ne prevozijo več kot 20.000 kilometrov na leto ne bo veliko spremenilo, bo pa po žepu bolj udarilo tiste, ki se vozijo ob konicah po najbolj obremenjenih cestah. Osnova za obračun bo, tako kot seda,j temeljila na izpustih ogljikovega dioksida, zato se bo vožnja najbolj podražila za lastnike guzlerjev in drugih okolju neprijaznih vozil, večina lastnikov manjših vozil pa bo plačevala manj kot zdaj.

Nizozemska vlada ocenjuje, da se bodo prometni zastoji po uvedbi novega obračuna cestnine zmanjšali za najmanj 15 odstotkov, za deset odstotkov pa naj bi bili manjši tudi izpusti toplogrednih plinov.

Je prašičja gripa res nova?

2009-10-29T16:17:00.003+01:00

Ko je svetovna zdravstvena organizacija (WHO) junija razglasila najvišjo stopnjo nevarnosti za pandemijo prašičje gripe in so zdravstvene oblasti mrzlično oddajale naročila farmacevtskim družbam, je bilo iz vrst epidemiologov slišati tudi opozorila o pretiranem odzivu na povsem običajno zdravstveno tveganje. Nekateri so celo namigovali, da gre za spreten manever velikih farmacevtskih podjetij, s katerim naj bi si zagotovila dobiček med gospodarsko krizo. Pojavi gripe spremljajo človeštvo od nekdaj in le redko zahtevajo res veliko žrtev. Najbolj znan primer pandemije gripe je še zmeraj izbruh bolezni ob koncu prve svetovne vojne, čeprav tedanjo visoko smrtnost med obolelimi pripisujejo tudi podhranjenosti prebivalstva.

Zdaj, ko se je gripa preselila na severno poloblo in so za nami prva cepljenja, rezultati pritrjujejo skeptikom, ki so že od vsega začetka trdili, da ne gre za novo obliko virusa in da je bil odziv WHO pretiran. Prave pandemične gripe se razvijejo iz nepoznanih oblik, s kakršnimi človeštvo še ni prišlo v stik. Ker imunski sistem zanje nima primerne obrambe, lahko širitev bolezni prepreči le cepljenje, ki pa je uspešno zgolj ob dvakratni vakcinaciji zadostnega števila prebivalstva. Šele po drugem vnosu cepiva v telo je namreč imunski sistem dovolj pripravljen za obrambo pred neznanim virusom, pri čemer pa mora biti delež cepljenih tudi dovolj velik, da prepreči širjenje bolezni. Takšna so bila tudi priporočila WHO. Ugotovitvi, da gre pri prašičji gripi za novo obliko virusa, so sledila naročila virostatikov in cepiva.

Slabih pet mesecev po razglasitvi nevarnosti in 5.000 žrtvah, med katerimi je neobičajno velik delež mlajših, odpornejših pacientov, pravi značaj prašičje gripe ostaja nepojasnjen. Obsežni programi vakcinacij po svetu očitno ne potekajo v skladu s pričakovanji. Oba vodilna izdelovalca cepiva, Novartis in GlaxoSmithKline sta nedavno sporočila, da se protitelesa v zadostni meri razvijejo že po prvi vakcinaciji in da drugi vnos cepiva ni potreben. Če je temu res tako, potem je pandemična narava prašičje gripe vprašljiva, saj ne gre za novo obliko, pač pa za rekombinacijo že znanih virusov ptičje in prašičje gripe, ki sta davna potomca gripe iz konca prve svetovne vojne. Njeni nasledniki že skoraj stoletje krožijo med ljudmi in imunski sistem jih dobro pozna, s tem pa je pojasnjeno tudi, zakaj je med žrtvami prašičje gripe tako malo starejših.

Kam plove Nemčija?

2009-10-28T14:20:00.002+01:00

Po zmagi na parlamentarnih volitvah sta Angela Merkel in njen koalicijski partner Guido Westerwelle v ponedeljek sklenila sporazum, ki kaže, v kakšne vode bo naslednja štiri leta zaplula največja evropska država in peto gospodarstvo sveta. Prvi odzivi na dobrih 120 strani dolg dokument kažejo, da Nemčija ostaja bolj ali manj na mestu, tudi kar zadeva varstvo okolja.

Na prvi pogled se največja sprememba v okoljski politiki obeta na energetskem področju. Nova vlada namreč namerava odpraviti moratorij na gradnjo jedrskih elektrarn, ki ga je pred sedmimi leti sprejela koalicija socialdemokratov in zelenih. Podaljšala se bo tudi doba delovanja obstoječih naprav, "v skladu z varnostnimi standardi, ki veljajo v Nemčiji." Odločitev, ki ima daljnosežne posledice, saj pomeni manj vlaganj v obnovljive vire energije in več v jedrsko tehnologijo, je bila spričo nemških obveznosti za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov pričakovana, toliko bolj, ker za njo stoji nemška industrija in ker v obdobju krize za subvencioniranje elektrike iz sončnih in vetrnih naprav zmanjkuje denarja.

Za prihodnost Nemčije, pa tudi Evrope je mogoče pomembnejša napoved, da bo nova vlada bolj zavzeto zagovarjala pridelavo genetsko spremenjenih poljščin. Podpora se v prvi vrsti obeta vzgoji genetsko spremenjenega krompirja, ki ga je razvil BASF in ga namerava uporabljati pri izdelavi industrijskega škroba. Prepoved gojenja genetsko spremenjene koruze zaenkrat ostaja, vendar okoljevarstveniki opozarjajo na namero zvezne vlade, da del pristojnost za odločanje o pridelavi genetsko spremenjenih poljščin prenese na deželno raven, kar bi lahko pripeljalo do postopne liberalizacije njihove pridelave.

Okoljevarstveniki so nasploh bolj kot ne kritični do koalicijskega sporazuma. Očitajo mu, da odraža težnje industrijskih lobistov, predvsem avtomobilskega sektorja. To naj bi bilo v prvi vrsti krivo za odsotnost kakršnihkoli ukrepov za omejevanje porabe naftnih derivatov. Kljub temu pa ima koalicijski sporazum tudi svetlo plat. Celo politični nasprotniki pozdravljajo odločitev nove koalicije, da bo nemško železniško omrežje v celoti ostalo v državnih rokah. Nova vlada se namerava odpovedati privatizaciji celotnega omrežja, s postajami in energetskim sistemom vred, potem ko se je javni prodaji delnic Deutsche Bahn odpovedala že prejšnja, velika koalicija.

Največ pozitivnih odzivov je bil med naravovarstveniki brez dvoma deležen tisti del koalicijskega sporazuma, ki se nanaša na ohranjanje narave in mednarodno pomoč. Vlado aktivisti podpirajo v prizadevanjih za obsežnejše financiranje ohranjanja tropskih gozdov in pri ukrepih, ki naj omejijo uničujoče ribiške prakse. Splošno mnenje, ne samo naravovarstvenikov pa je, da nova nemška vlada ne ponuja nikakršnih novosti in da bo tudi naslednja štiri leta "vse po starem".

Je biogorivom iz hrane odzvonilo?

2009-10-27T12:58:00.005+01:00

Leta 2007 so Združeni narodi v poročilu Trajnostna bioenergija: Okvir odločanja napovedovali, da je opuščanje fosilnih goriv v teku in da utegnejo "v naslednjih petnajstih ali dvajsetih letih biogoriva zagotoviti četrtino potrebne energije." Ne bi se mogli bolj motiti.

Slabi dve leti po "okviru odločanja", ki naj bi biogorivom, predvsem z davkoplačevalskim denarjem, na široko odprlo vrata, v javnost pritekajo informacije o njihovi pravi naravi. Svarilom aktivistov o uničevanju tropskega gozda zaradi širjenja plantažnih površin, o posledicah ameriškega programa predelave koruze v bioetanol in o finančnih malverzacijah ter zapravljanju davkoplačevalskega denarja, so se v zadnjem letu pridružili tudi znanstveniki. Letošnje raziskave so dokončno ovrgle trditev kmetijskega lobija, da je z biogorivi iz kmetijskih pridelkov mogoče zmanjšati izpuste toplogrednih plinov. Izpopolnjeni modeli namreč kažejo, da bi se izpusti ob večjem obsegu kmetijske pridelave kvečjemu povečali.

Vse bolj jasno zato postaja, da je predelava kmetijskih pridelkov v gorivo zašla v slepo ulico. K temu v svojem letošnjem poročilu: K trajnostni proizvodnji in uporabi resursov: Ocenjevanje Biogoriv pritrjujejo tudi Združeni narodi. Zmanjšanje izpustov ogljikovega dioksida s predelavo kmetijskih pridelkov v biogoriva je po zadnjih ugotovitvah mogoče zanesljivo doseči le pri bioetanolu iz sladkornega trsa. Predelava koruze v gorivo se s stališča podnebnih sprememb navadno ne splača, najslabše pa jo je po mnenju Združenih narodov odnesla predelava palmovega olja. Ta zaradi priprave zemljišč povzroča precej večje izpuste toplogrednih plinov, kot so domnevali doslej in kot jih prihrani izdelani biodiesel.

O možnostih za trajnostno proizvodnjo biogoriv bi morali zdaj ponovno razmisliti tudi v Sloveniji, če nočemo, da v Lendavski rafineriji zraste nova Mura, tokrat z davkoplačevalskim denarjem.

El Niño se vrača

2009-07-24T12:55:00.002+02:00

Potem ko so se temperature površinske vode Tihega oceana dvignile za več kot stopinjo, v globini se je voda doslej segrela tudi do štiri stopinje celzija, so razmere po ocenah Ameriške Uprave za oceane in ozračje zrele za vrnitev El Niña.

El Niño označuje vrsto pojavov, ki nastanejo zaradi segrevanja vzhodnega dela Tihega oceana, največje vodne mase na Zemlji. Mehanizem, ki uravnava njegov prihod in odhod ter intenzivnost sočasnih vremenskih pojavov, še niso povsem pojasnjeni, dobro pa so znane posledice. El Niño napoveduje vremenski kaos: vročinske valove, suše in poplave, zaradi globalnega vpliva pretrese kmetijske trge, kar se v manj razvitih državah pogosto sprevrže v socialne nemire.

Slika tokratnega El Niña bo bolj jasna septembra ali oktobra, ko bo pridobival na moči, vrhunec pa bo predvidoma dosegel med letošnjo zimo na severni polobli. Prve napovedi niso nič kaj obetavne. Indijski monsun, od katerega je odvisna prehrana druge najštevilčnejše države na svetu, se je letos začel bolj zgodaj, z izdatnimi padavinami, ki so nato usahnile in so pod dolgoletnim povprečjem. To lahko resno prizadene letino. Podobna usoda čaka druge države, katerih kmetijstvo je odvisno od monsunskih padavin. Suša utegne prizadeti tudi Avstralijo, ki si od zadnjega pomanjkanja padavin, največjega zadnjih sto let, še ni opomogla.

El Niño pa ne prinaša zgolj sušnih obetov. Pacifiška obala od Kalifornije do Ekvadorja, Peruja in Čila bo deležna obilnih padavin. Edini, ki se njegovega prihoda veselijo, so prebivalci severovzhoda ZDA, saj Niño obeta milejšo zimo in manj orkanskih aktivnosti. Mila zima pa se letos obeta tudi Evropi.

Podnebno krčenje

2009-07-22T12:52:00.006+02:00

Med posledice podnebnih sprememb lahko po novem štejemo tudi manjšanje organizmov. Pred časom je revija Science objavila članek o manjšanju škotskih ovac, kar so raziskovalci pripisali milejšim zimam, zdaj pa je raziskava, objavljena v Proceedings of the National Academy of Sciences razkrila, da lahko isti pojav opazujemo tudi pri vodnih živalih.

Skupina nemških in francoskih raziskovalcev je na podlagi preučevanja različnih živalskih združb, ki naseljujejo evropske vodotoke, del podatkov izvira tudi iz Baltiškega morja, ugotovila, da so se ribe v Evropi v zadnjih desetletjih v povprečju zmanjšale skoraj za polovico. Skupna teža evropskih rib naj bi se znižala kar za okrog 60 odstotkov.

Raziskovalci so prepričani, da ne gre za posledice pretiranega ribolova, saj manjših velikosti organizmov niso zaznali samo pri ribah, pač pa tudi pri planktonu in bakterijah. Na podlagi raziskave je mogoče zaključiti, da je manjšanje osebkov skupaj z migracijami populacij naravni odziv na spremembe temperature v sladkih vodah in morjih.

Zeleni Wal-Mart

2009-07-21T13:26:00.005+02:00

Razvpita ameriška trgovska veriga Wal-Mart, v javnosti bolj znana zaradi omejevanja sindikalnega delovanja in izrivanja malih trgovcev, načrtuje nov korak k izboljšanju svoje javne podobe. Potem, ko je januarja lani ta največji diskontni trgovec na svetu objavil izjavo o družbeni odgovornosti, s katero se je zavezal k za četrtino manjši porabi energije in strožji uveljavitvi etičnih standardov, je zdaj napovedal še, da namerava prevzeti vodilno vlogo na področju okoljskega označevanja izdelkov.

V ZDA in Veliki Britaniji zadnja leta narašča pritisk potrošnikov, ki od trgovcev zahtevajo, da na izdelkih, poleg cene in drugih podatkov, označujejo tudi okoljske informacije. Te naj kupca informirajo o različnih vplivih na okolje: o sproščenem ogljikovem dioksidu, porabljeni vodi in odpadkih, ki so posledica proizvodnje in distribucije izdelka. Sistem okoljskega označevanja naj bi bil podoben tistemu, ki velja za živila in s podatki o kalorični vrednosti, deležu maščob, ogljikovih hidratov in beljakovin omogoča njihovo medsebojno primerjavo.

Wall-Martov predsednik uprave je uvodno srečanje z dobavitelji, strokovnjaki ameriških univerz in predstavniki okoljevarstvenih organizacij, ki pri projektu sodelujejo, začel z apelom: "Spremeniti moramo način, kako izdelujemo in prodajamo izdelke. Potrošnja mora postati pametnejša in trajnostna." Če se bodo njegova pričakovanja izpolnila, bodo v naslednjih petih letih ameriški trgovci in dobavitelji prevzeli Wal-Martov sistem okoljskega označevanja izdelkov.

Nelagodje številk

2009-07-14T15:00:00.001+02:00

Razumevanje podnebnih sprememb bi bilo nepopolno brez meritev toplogrednih plinov. Klimatologi z vsega sveta z zanimanjem pričakujejo vsakoletno poročilo o atmosferskih meritvah, ki jih pripravlja Ameriška uprava za oceane in ozračje v okviru projekta GLOBALVIEW-CO2.

Interes za izmerjene vrednosti ogljikovega dioksida v zemeljski atmosferi se je dodatno povečal leta 2001, ko so merilne postaje zaznale nenaden pospešek rasti za 2,5 delca na milijon (ppm), medtem ko so še v devetdesetih letih prejšnjega stoletja vsebnosti naraščale po letnih stopnjah okrog 1,5 ppm. Trend se ni umiril tudi v letih 2002 in 2003 in mnogi znanstveniki so v tem videli prve znanilce podnebne katastrofe.

Objavljene vrednosti za leto 2008 so, vsaj kar zadeva naraščanje vsebnosti ogljikovega dioksida v ozračju pomirjujoče, saj so ponovno v okviru večletnega povprečja. Razlogov za pretirani optimizem pa ni. Celotna vsebnost ogljikovega dioksida v atmosferi je lani dosegla 386 ppm. Če primerjava s pred-industrijsko številko 278 delcev na milijon (ppm) ne zbuja nelagodnih občutkov, jih gotovo mnenje enega od vodilnih klimatologov, Jamesa Hansena, ki mejo postavlja pri 350 ppm, nad njo po njegovem prepričanju vremenski pojavi postajajo neobvladljivi.

Guzlerjem je v Ameriki odklenkalo

2009-05-20T17:14:00.002+02:00

Ameriški predsednik Obama je na včerajšnjem srečanju s predstavniki avtomobilske industrije, okoljevarstvenih organizacij in pomembnimi politiki, med katerimi je bil tudi Arnold Schwarzenegger, vztrajni zagovornik boja proti podnebnim spremembam, predstavil nove ameriške standarde za porabo goriva.

Ameriška administracija se je odločila za presenetljiv korak - avtomobilskim proizvajalcem, ki so zaradi zmanjšane prodaje povsem odvisni od davkoplačevalskega denarja, bo naložila, da v naslednjih sedmih letih porabo goriva v novih avtomobilih zmanjšajo za 40 odstotkov.

Standard, ki bo veljal za celotne ZDA, bo zmanjšal ameriško odvisnost od nafte, obenem pa za tretjino znižal sedanje avtomobilske izpuste ogljikovega dioksida. Manjša poraba goriva bo imela tak učinek, kot da bi z ameriških cest izginilo 58 milijonov vozil, prihranek pri porabi nafte pa bo tolikšen, kot je znašal lanski ameriški uvoz črnega zlata iz Savdske Arabije, Venezuele, Libije in Nigerije skupaj.

Zdravstveni izziv našega časa

2009-05-14T14:31:00.002+02:00

Skupina zdravnikov je v ugledni reviji Lancet objavila članek, v katerem so podnebne spremembe med zdravstvenimi izzivi našega časa postavili na prvo mesto. Avtorji članka Obvladovanje zdravstvenih posledic podnebnih sprememb, vodilni strokovnjaki z različnih področij medicine ugotavljajo, da se zdravstvo v zadnjem desetletju, za razliko od drugih disciplin, s posledicami podnebnih sprememb ni dovolj ukvarjalo. Opazne spremembe v okolju in vedno večja pogostnost izjemnih vremenskih dogodkov prioritete zdaj postavljajo na glavo. Spremembe, ki bodo najbolj vplivale na prihodnost človeštva, so po njihovem mnenju pomanjkanje vode in hrane, "kar je v zgodovini človeštva vedno privedlo do selitev velikih razsežnosti."

Zdravniki opozarjajo, da kljub napredku medicine v svetu še zmeraj umre 10 milijonov otrok na leto. 200 milijonov otrok trpi pomanjkanje in se ne razvija tako, kot bi se morali, 800 milijonov ljudi strada, 1.500 milijonov pa nima dostopa do pitne vode. Razmere se bodo zaradi segrevanja ozračja samo še slabšale.

Naraščanje gladine morja, tanjšanje ledenega pokrova in pogostnost izjemnih vremenskih pojavov po mnenju zdravnikov kažejo tudi na to, da so napovedi Mednarodnega odbora ZN za podnebne spremembe morda celo preveč zadržane. Avtorji so prepričani, da višje temperature že vplivajo na človeštvo in da mora zdravstvo, tako kot drugi sektorji, čimprej najti odgovore na nove izzive. Oblike infekcij se bodo z razmahom bolezni, ki jih prenašajo žuželke, na primer z malarijo ali vročico dengue, korenito spremenile. Smrtnost, tudi v razvitem svetu, bo zaradi izjemnih vremenskih pojavov naraščala. Zdravniki ob tem navajajo primer vročinskega vala, ki je leta 2003 kosil po Evropi in kljub sorazmerno dobri zdravstveni oskrbi povzročil smrt več kot 70.000 ljudi.

Da vse napovedi le ne bi izzvenele tako slabo, so v Lancetu omenjene tudi dobre novice: zaradi omejevanja izpustov toplogrednih plinov se bodo ljudje več gibali, to pa pomeni, da se bo raven stresa znižala, to pa bo pozitivno vplivalo na znižanje obolevnosti za boleznimi srca in ožilja in na manjšo pogostnost povečane telesne teže. Slednje seveda predvsem v razvitem svetu.

Boljši kraj

2009-04-24T12:49:00.003+02:00

Kar doslej ni uspelo največjim proizvajalcem avtomobilov, da bi namreč uporabnost električnih vozil povečali do te mere, ko bi lahko konkurirali avtomobilom z motorji na notranje izgorevanje, bo morda doseglo podjetje Better Place.

Največji izziv zadnjih let je povečati doseg električnih vozil ali skrajšati čas polnjenja akumulatorjev. Trenutno najnaprednejši električni avto, Tesla Roadster zmore z enim polnjenjem prevoziti okrog 350 kilometrov, prvi velikoserijski avto na električni pogon, Mitsubishijev MiEV, ki ga bodo že letos pričeli prodajati v Evropi, pa manj kot 100. In to za ceno dveh primerljivih vozil na bencinski pogon.

Better Place je otrok Shaia Agassija, ki je svojo podjetniško kariero začel kot izdelovalec programske opreme, znan pa je postal po tem, ko je svoje softversko podjetje za 400 milijonov dolarjev prodal nemškemu velikanu SAP. Agassi, ki je v SAP-u zapustil dobro plačano menedžersko mesto in ustanovil novo podjetje, Better Place, je k problemu počasnega polnjenja avtomobilskih akumulatorjev, ciklus polnjenja trenutno traja najmanj dve uri, pristopil na svoj način. Namesto, da bi skušal skrajšati čas polnjenja, si je Agassi zamislil mrežo "električnih črpalk", ki pa vozil ne bodo polnile z elektriko, pač pa bodo skrbele za hitro zamenjavo akumulatorjev. Sistem je zasnovan na robotu, ki v 45 sekundah z vozila odstrani prazne akumulatorje in jih zamenjala s polnimi. Za njihovo pritrditev služi vojaška tehnologija - akumulatorji bodo na vozilu obešeni z mehanizmom, ki ga vojaška letala uporabljajo za pritrditev bomb. Zamenjava je zato zanesljiva, sorazmerno poceni in hitra, vsekakor pa traja manj, kot natakanje goriva na bencinski črpalki.

Najbolj privlačen del električnega pogona je vsekakor cena. Večina lastnikov električnih vozil bo polnjenje opravila doma, in to predvsem ponoči, ko so cene elektrike nižje, Better Place pa bo lahko izkoristil tudi vršno energijo, ki jo ponujajo elektrarne na veter in sončno energijo. Prevoženi kilometer bo v takih pogojih stal manj kot cent, kar je šestnajstkrat manj, kot znaša strošek za primerljiv avtomobil s klasičnim pogonom. Nenazadnje, večina prebivalcev razvitega sveta, ki se v službo vozi z avtomobili, na dan prevozi manj kot 60 kilometrov.

Da v sistem verjamejo tudi drugi, dokazujejo Agassijevi uspehi pri trženju. V dveh letih, odkar Better Place ponuja svoj sistem po svetu, je uspel prepričati tri tako različne države, kot so Izrael, Danska in Havaji. Te države so izgradnjo omrežja električnih črpalk že podprle, Agassiju se je pridružil tudi prvi večji proizvajalec avtomobilov. Renault se je zavezal, da bo do leta 2011 razvil avto z zamenljivimi akumulatorji. Predstavniki podjetja napovedujejo, da gre tokrat zares in da električni avtomobil za Better Place ne bo nišni izdelek, pač pa velikoserijski proizvod s ciljem, da se delež električnih Renaultov do leta 2015 povzpne na najmanj 10 odstotkov. Še ena izgubljena priložnost za Slovenijo.

Nič več božja volja

2009-04-16T17:08:00.000+02:00

Potresi so od nekdaj veljali za višjo silo, zdaj pa se kar vrstijo dokazi o človeški vpletenosti v premikanje tal.

Leta 2006 so v Švicarskem Baslu začeli s projektom izkoriščanja geotermalne energije, ki naj bi pripomogla k manjši porabi fosilnih goriv. Decembra so v globino dobrih štiri tisoč metrov pričeli črpati vodo. Seizmologi, ki so ob vrtini pričakovali šibke tresljaje, so s presenečenjem zabeležili potres z magnitudo 3,4 stopnje. V naslednjih mesecih je Basel, ki ga je rušilni potres močno prizadel davnega leta 1356, še dvakrat zatreslo. Raziskovalci Švicarskega zveznega inštituta za tehnologijo, ki so dobili nalogo, da tresenje tal preučijo, so ocenili, da bo na račun geotermalnega projekta območje Basla v naslednjih desetletjih doživelo še več manjših potresov.

Mnogi posegi v okolje, ki so veljali za manj nevarne, so v zadnjih letih pokazali svojo slabo plat. Za akumulacijska jezera je že dlje časa znano, da lahko sprožijo premike ob zemeljskih prelomnicah. Čeprav je večina seizmologov prepričana, da vodne akumulacije potresov ne morejo povzročiti, mnogi priznavajo, da vodne mase s svojo težo vplivajo na sprostitev napetosti ob prelomih in posredno lahko privedejo do potresnih sunkov večjih razsežnosti.

Kljub zanikanju Kitajske vlade se vse od lanskega tresenja tal v pokrajini Sečuan vrstijo ugibanja o tem, ali za potres, ki je zahteval 80.000 žrtev, odgovorno polnjenje akumulacijskega jezera. V bližini epicentra so nekaj mesecev pred usodnim sunkom napolnili akumulacijo s 320 milijoni ton vode. Znanost dokončnega odgovora še ne pozna, tveganje pa se z energetskimi objekti ne konča. Črnogledi seizmologi že opozarjajo na nevarnost, ki jo prinaša taljenje ledu na Antarktiki. Prerazporeditve vodnih mas naj bi po njihovem mnenju v prihodnje vplivale tudi na večjo potresno aktivnost po svetu.

Energetika in ptičje petje

2009-03-24T15:56:00.003+01:00

O izginjanju ptic v zadnjih letih poročajo z vseh koncev sveta. Najbolj znan je primer vrabčkov iz Velike Britanije, kjer se je njihovo število v zadnjih desetletjih prepolovilo. Dramatičen je bil zlasti njihov beg iz Londona, kjer teh tipičnih prebivalcev mestnih parkov, ki se v svojem življenju od kraja izvalitve ne oddaljijo za več kot par kilometrov, praktično ni več opaziti.

Večina ljubiteljev narave za izginjanje ptic krivi nepremišljene posege v prostor, a glavnega razloga za upad pernatih populacij znanosti dolgo ni uspelo razkriti. Prejšnji teden pa so Američani postregli s prepričljivimi dokazi, da smo za izginjanje ptic krivi ljudje, točneje, naša lakota po energiji.

Doslej največja raziskava, ki je poskušala odgovoriti na vprašanje, kaj se dogaja s pticami, Stanje ptic 2009, je potrdila, da se pernate populacije nevarno hitro krčijo. V zadnjih štiridesetih letih se je število ptic v ZDA zmanjšalo za trideset do štirideset odstotkov. Med vrsto dejavnikov, ki vplivajo na upad populacij, od širitve urbanega prostora, do vdora tujerodnih vrst in segrevanja ozračja, pa so raziskovalci vedno znova naleteli na isti razlog za izginotja: proizvodnja energije. Sodelavci Laboratorija za ornitologijo ameriške Univerze Cornell, ki so pripravili končno poročilo, so prepričani, da največji pritisk na populacije ptic predstavlja pridobivanje energije. Čeprav so najbolj negativne vplive odkrili na območjih intenzivne pridelave koruze za biogoriva in izkoriščanja fosilnih goriv, so v poročilu poudarili, da so za ptičje populacije potencialno usodne prav vse oblike pridobivanja energije, tudi tiste, ki veljajo za okolju prijazne.

Bolivijski šejki

2009-03-17T18:06:00.003+01:00

Ženevski avtomobilski salon je potrdil dve resnici o električnih avtomobilih: prvo, da serijsko proizvodnjo napovedujejo skoraj vsi svetovni proizvajalci in drugo, da bo električni avtomobil trenutne tehnologije težko izpodrinil avto na konvencionalni pogon.

Pri ceni od 30 do 40.000 evrov in zmogljivosti, ki ob enem polnjenju omogoča prevoziti razdaljo nekaj več kot sto kilometrov (kar bi sicer zadoščalo za povprečno vožnjo na delo in nazaj, če bi se voznik odpovedal glasbi in uravnavanju temperature v kabini) večina tržnikov zmajuje z glavo. Električni pogon bi moral ponuditi kaj več kot samo pomoč motorju na notranje izgorevanje. Neverjetno, a resnično, avtomobilska industrija, ki velja za gibalo tehnološkega razvoja in zaposluje na tisoče inženirjev, pri električni tehnologiji caplja na mestu. Litij-ionske baterije, vir energije in obenem največja težava alternativnega pogona ostajajo drage, nezanesljive, predvsem pa nedorasle.

Zagovorniki teorije zarote opozarjajo, da so velike naftne družbe v zadnjih letih načrtno odkupile patente na področju baterijske tehnologije. Ni nemogoče, da zadržujejo njihov razvoj, dokler je nafte dovolj. Zgodba o elektrifikaciji avtomobilizma ima lahko bolj dalekosežne posledice. Ne samo, da bi ob primerni tehnologiji naftne družbe izgubile velik del kupcev na račun trgovcev z električno energijo. Nafta je bolj ali manj enakomerno razporejena po zemeljski skorji (ob upoštevanju nekaj izjemno obdarjenih držav), osnovna surovina za izdelavo baterij pa je razporejena zelo neenakomerno. Več kot polovico svetovnih zalog litija ima Bolivija.

Nenavadne pošiljke

2009-02-17T18:17:00.002+01:00

Iz Nemčije poročajo o nepričakovanih odkritjih radioaktivnega sevanja. Začelo se je, ko so pred pol leta v enem od severnonemških pristanišč izmerili povišano radioaktivnost. Pošiljko jeklenih polizdelkov, ki jo je v Nemčijo poslala jeklarna iz okolice Bombaja, so takoj vrnili pošiljatelju, kmalu zatem pa so o podobnih odkritjih poročali iz drugih delov Nemčije.

Del radioaktivnih izdelkov, jeklenih palic, jeklenic in različnih strojnih delov, vsi izvirajo iz indijskih jeklarn, je očitno že pred odkritjem radioaktivnosti končal v evropskih skladiščih. Raziskave so pokazale, da sevanje povzroča izotop kobalta 60, ki ga najdemo v jedrskih elektrarnah, uporablja pa se tudi v medicinski diagnostiki in merilni tehniki.

Inšpektorji so odkrili vrsto jeklenih polizdelkov, ki bi bili lahko nevarni zdravju. Po nemških predpisih zasežejo predmete, pri katerih radioaktivnost presega 10 becquerelov na gram snovi, števec pa se je v nekaj deset primerih ustavil šele pri 30 becquerelih, kar pomeni, da bodo radioaktivni predmeti končali v skladišču radioaktivnih odpadkov. Najvišja izmerjena vrednost je dosegla 600 becquerelov in iskanje radioaktivnih pošiljk se zdaj mrzlično nadaljuje.

Onesnaževanje je spet zastonj

2009-01-27T16:57:00.003+01:00

Ko je že kazalo, da se je trg emisijskih kuponov končno stabiliziral, je cena, ki naj bi jo za onesnaževanje s toplogrednimi plini plačala najbolj umazana evropska industrija, ponovno strmoglavila. Podjetja, ki zaradi padca naročil nujno potrebujejo svež denar, so trg v zadnjih tednih preplavila z doslej neporabljenimi kuponi. Cena se je z lanskoletnih 30 evrov za tono ogljikovega dioksida že spustila na 12 evrov, a dno še ni doseženo.

Na evropskem trgu z emisijskimi kuponi, ki je na podlagi Kyotskega protokola začel delovati pred štirimi leti, naj bi trgovanje v sedanji obliki potekalo do leta 2012. Termoelektrarne, cementarne in drugi veliki onesnaževalci, ki so prvo emisijo kuponov dobili zastonj, za več let vnaprej, so se lahko sami odločili za tehnološke izboljšave, ki naj bi jih financirali iz prodanih kuponov, ali pa za višje stroške obratovanja. Zdaj, ko je cena za tono ogljikovega dioksida padla pod 20 evrov, po prepričanju poznavalcev pod mejo, ko so podjetja še stimulirana investirati v nove tehnologije, postaja celoten sistem, ki je po izteku prve faze predvideval, da kuponi ne bodo več zastonj, vprašljiv.

To je že drugi zlom evropskega trga s toplogrednimi emisijami in ne najboljše priporočilo Američanom, ki naj bi se pri vzpostavitvi svojega sistema za trgovanje z emisijami zgledovali prav v Evropi.

Apel proti mesu

2009-01-26T15:21:00.002+01:00

Odkar so podnebne spremembe politična tema, je gnev okoljevarstvenikov usmerjen predvsem proti avtomobilom. Naraščajoči promet dejansko predstavlja pomemben vir toplogrednih plinov, med najpomembnejšimi povzročitelji podnebnih sprememb pa vendarle niso prometna sredstva, pač pa - domače živali. Več kot tisoč milijard kolikor jih gojijo po svetu, škodi ozračju bolj, kot vsi avtomobili, tovornjaki in letala skupaj. Razlog ni zgolj v njihovem številu; prežvekovalci v ozračje sproščajo metan, ki je kar 25 krat bolj škodljiv, kot ogljikov dioksid.

Ko je Rajendra Pachauri, predsedujoči Medvladnemu odboru za podnebne spremembe, na to dejstvo opozoril med zadnjim zasedanjem okoljskih ministrov v Poznanju in prisotne pozval, naj se zavzemajo za manjšo porabo mesa v svojih državah, je bil deležen precej pikrih. K temu je pripomoglo tudi, da Pachauri prihaja iz Indije, ki je po porabi mesa na svetovnem repu. Ko se je na priporočila znanstvenikov ostro odzval še kmetijski lobi, nihče ni verjel v uspeh apela proti mesu.

Zato je toliko bolj presenetljivo, da so poziv vzeli resno v nekaterih državah, ki so tradicionalno največje porabnice mesa. Nemško zvezno ministrstvo za okolje je na svojih spletnih straneh nedavno objavilo poziv, naj državljani, v luči podnebnih sprememb, ponovno premislijo o svojih prehrambenih navadah. Skoraj 40% vseh kalorij Nemci použijejo z mesom in mesnimi izdelki. Omejevanja porabe mesa so se lotili tudi v Britaniji. Tamkajšnja državna zdravstvena služba NHS je objavila, da bo v okviru kampanije za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov odslej promovirala brezmesne jedilnike, ki bodo vključeni v bolnišnične menuje po vsej državi. Lanskoletna študija je pokazala neobičajno visoke emisije toplogrednih plinov v otoškem zdravstvu; NHS je odgovorna za 3% angleških izpustov toplogrednih plinov, za toliko, kot jih v ozračje spustita Estonija ali Bahrain.

Prihodnost je električna

2009-01-22T16:56:00.003+01:00

Druga polovica preteklega leta je proizvajalcem avtomobilov postregla z največjim padcem prodaje doslej. Podatki kažejo obseg krize, ki je avtomobilski svet še ni doživel: decembra je bila prodaja v ZDA, v primerjavi s predhodnim letom, manjša za 36%, v Španiji se je število novih avtomobilov prepolovilo, čedalje manj jih prodajo celo na doslej najbolj obetavnih trgih, na Kitajskem in v Braziliji. Po nekaterih ocenah se je skupni obseg prodaje avtomobilov po svetu skrčil skoraj za četrtino. Medtem ko se proizvajalci skušajo prilagoditi na krizne razmere z manjšo proizvodnjo izdelkov, ki jih nihče noče ali pa ne zmore kupiti; največji in najbolj dobičkonosni izdelovalec avtomobilov, japonska Toyota je že napovedala, da bo, prvič v svoji zgodovini pridelala izgubo in to kljub temu, da bodo tekoči trakovi v tovarnah februarja in marca stali pol delovnih dni, se prihodnost industrije kaže na sejemskih prizoriščih.

Če je soditi po prvem letošnjem dogodku, Detroit Motor Show je jasno nakazal smer, v katero se bo avtomobilska industrija, ali tisti njen del, ki bo obstal, razvila v prihodnosti - je odgovor elektrifikacija. Med svetovnimi proizvajalci avtomobilov, ki so letos napovedali nove izdelke, je ni bilo tovarne, ki ne bi postregla z napovedjo hibridnega ali povsem električnega vozila. Toyota ja v Detroitu pokazala novega Priusa, ki je za večjo vzdržljivost baterij zdaj opremljen s solarnimi celicami na strehi. Te se bodo spopadle s hlajenjem potniške kabine. Delovanje klimatske naprave in glasbenega sistema v avtomobilih na baterijski pogon, poleg nezanesljivosti baterij ostaja največji tehnični izziv elektrifikacije. General Motors zato, tako kot Toyota, še vedno prisega na hibridni avto, Chevrolet Volta, ki ima poleg baterije vgrajen (relativno majhen) motor na notranje izgorevanje.

Večina proizvajalcev redno proizvodnjo povsem električnih vozil napoveduje šele za prihodnje leto, Mitsubishi je edini večji proizvajalec, ki je serijsko proizvodnjo povsem električnega vozila napovedal že za letos. Čez nekaj mesecev se bo v Veliki Britaniji pričela prodaja električne različice najmanjšega Mitsubishijevega avtomobila. i-MiEV bo z enim polnjenjem baterij zmogel prevoziti 160 kilometrov, če le ne bosta vključena gretje kabine in glasbeni sistem.

Odporna gripa

2009-01-09T17:09:00.004+01:00

Kljub temu, da se letošnja sezona gripe še ni dobro začela, iz Amerike že poročajo o presenetljivih mutacijah virusa. Tamkajšnji Centri za nadzor in preprečevanje nalezljivih bolezni ugotavljajo, da je letos prevladujoči sev H1N1 postal odporen na zdravilo Tamiflu. Med vzorci, ki so jih analizirali lani, se jih 11 odstotkov ni odzivalo na to, najbolj običajno zdravilo proti gripi, letos pa je takih že kar 99 odstotkov.

Z najnovejšimi ugotovitvami se proces zdravljenja dodatno zapleta. Protivirusna zdravila, kot je Tamiflu, namreč učinkujejo, če jih oboleli začne jemati v prvih 48 urah infekcije. Ker je v tako kratkem času obliko gripe še nemogoče določiti, bi bila terapija lahko tudi napačna. Ameriške zdravstvene oblasti zdaj proti gripi H1N1 priporočajo uporabo Relenze, ki pa za zdravljenje otrok do sedmega leta ni primerna.

Ker mehanizem pridobljene odpornosti seva H1N1 ostaja nepojasnjen, nekateri strokovnjaki že opozarjajo na nevarnost, da bi na Tamiflu lahko postal odporen tudi kateri od drugih sevov, na primer H5N1, virulentni povzročitelj Ptičje gripe.

Big Deal

2009-01-08T12:44:00.002+01:00

George Bush, ki je ves čas svoje osemletne vladavine slovel po brezbrižnem odnosu do okolja, je ob zaključku predsedovanja poskrbel za prvovrstno presenečenje: v zgodovino se bo zapisal kot predsednik, ki je razglasil doslej največji naravni rezervat vseh časov.

Bush, ki je ob lanskoletni podražitvi surove nafte brez pomislekov umaknil prepoved vrtanja v priobalnem pasu Kalifornije in Mehiškega zaliva, je v torek območje severozahodno od Havajev razglasil za petinsedemdeseti naravni spomenik Združenih držav.

Pacific Remote Islands Marine National Monument je s 500.000 kvadratnimi kilometri površine največji morski rezervat na svetu in kar sedemkrat presega vsa doslej zaščitena morska območja. Rezervat obsega najnižjo točko na zemeljski skorji, Marijanski jarek, niz podzemnih vulkanov in množico manjših otokov ter koralnih grebenov. Na zaščitenem območju, kjer se je ohranilo okrog 700 vrst ptic, rib in morskih sesalcev, najmanj četrtina jih je endemitov, je odslej prepovedano komercialno ribištvo in vsakršno pridobivanje surovin.

Kot je na razglasitvi poudaril predsednik v odhajanju, površina novorazglašenega rezervata presega površino 46 od 50 ameriških zveznih držav. Bush, ki je priznal, da je imela pri odločitvi glavno besedo prva dama Laura, je v teksaški maniri dodal: This is a big deal!

Hladnejše leto 2008

2008-12-08T13:56:00.001+01:00

Januarske napovedi Britanske meteorološke službe, da bo letošnje leto hladnejše od povprečja, se uresničujejo. S 14,3 stopinje celzija bo 2008 najhladnejše po letu 2000, a še zmeraj dovolj toplo, da se bo na lestvici najtoplejših let uvrstilo na deseto mesto.

Izračun povprečne letne temperature pripravljajo strokovnjaki Centra Hadley in Univerze Vzhodne Anglije, ki opozarjajo, da letošnje ohladitve ne moremo pripisati zastoju pri podnebnih spremembah, pač pa pojavu La Niña v Tihem oceanu.

Za La Niño so značilne nižje temperature oceanske vode v ekvatorialnem pasu, kar se odrazi tudi na povprečni temperaturi. Ko se bodo oceanski tokovi obrnili, v obdobju El Niño, bodo temperature ponovno narasle, kot se je na primer zgodilo leta 1998, ki je bilo najtoplejše doslej, pa tudi v letih 2005, 2003 in 2002, ki so jih zaznamovale najvišje izmerjene temperature doslej.

Evropska kava

2008-12-03T15:05:00.004+01:00

Evropska komisija je ponovno tarča posmeha, tokrat zaradi kave. Iz elitnega bruseljskega poslopja Berlaymont, kjer posle opravlja tudi predsednik Barroso, so umaknili dvajset aparatov za kavo, vrednih okrog 100.000 evrov. Razlog? V kavi so našli presežene vsebnosti niklja in svinca.

Zaposleni, vključno s predsednikom in komisarji, so pili kavo, ki je vsebovala za 17.000 odstotkov višjo vsebnost niklja, kot jo za pitno vodo dopuščajo predpisi; pri svincu je bilo presežka "le" za 16 odstotkov. Kavni dodatek je odkril uslužbenec, ki je zaradi "plehkega okusa napitka" na lastne stroške naročil analizo.

Potem, ko so ugotovili, da voda iz Berlaymontskih pip ni onesnažena, se iskanje krivca zdaj nadaljuje pri izdelovalcu naprav, italijanskem podjetju Cimbali. Zaposlene, ki so izrazili zaskrbljenost zaradi morebitnih zdravstvenih težav, pa je predstavnik komisije pomiril s pojasnilom, da so kavo s težkima kovinama pili le krajši čas, šele od januarja, ko so bili nameščeni novi aparati.